Novice

V okviru procesa priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov (RPP) je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekalo drugo srečanje s predstavniki resorjev, namenjeno razpravi glede razvojnih prioritet in izzivov po razvojnih regijah. Srečanje je vodil državni sekretar mag. Miran Gajšek.

Mestna občina Slovenj Gradec je speljala postopek lokacijske preveritve po zakonu o obnovi, kjer se hkrati s sprejemanjem prostorskega akta pridobivajo tudi mnenja na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. S tem se občutno skrajša čas, potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja. V primeru omenjene občine je bilo gradbeno dovoljenje izdano v enem tednu.

Trem notranjskim upravnim enotam, ki so sistem eGraditev uspešno uvedle spomladi, se z današnjim dnem pridružujejo še štiri primorske. Na upravnih enotah (UE) Izola, Koper, Piran in Sežana zato lahko odslej vlogo za gradbeno dovoljenje oddate elektronsko. Do končne uvedbe sistema, to je do leta 2026, pa je vloge še vedno možno vlagati tudi v papirni obliki.

Na portalu eDemokracija je objavljena novela Gradbenega zakona, s katero izboljšujemo učinkovitost postopkov in ukrepov, tudi s prenosom nekaterih rešitev iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet po avgustovskih uničujočih poplavah. Novela je v javni razpravi do 1. avgusta 2024.

Po sprejemu Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v letu 2023 sprejel Državni zbor, smo na ministrstvu pripravili osnutek akcijskega načrta, ki opredeljuje konkretnejše korake izvajanja strategije. Da bo načrt pripravljen čim bolj kakovostno, smo o njegovi vsebini v tem tednu izvedli tudi posvet s strokovno javnostjo.

Evropska pobuda za mesta (angleško Europaen Urban Initiative – EUI) je odprla tretji razpis za inovativne projekte v višini 90 milijonov evrov, s katerim bo podprla mesta na dveh tematskih področjih: energetski prehod in tehnologija v mestih. Razpis je odprt do 14. oktobra 2024.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) nadaljuje s postopnim uvajanjem sistema eGraditev. Prva je informacijski sistem pred dvema mesecema uvedla Upravna enota (UE) Postojna, z današnjim dnem pa sta vanj vključeni še upravni enoti Cerknica in Ilirska Bistrica.

V organizaciji Mreže za prostor (IPoP) je potekalo usposabljanje in predstavitev publikacije o vlogi zelenih površin pri prilagajanju naselij na podnebne spremembe. Udeležence dogodka je nagovorila dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).

Na prvi konferenci Geo Slovenija z naslovom Sotočje prostorskih informacij se je danes v Ljubljani več kot sto udeležencev posvetilo vprašanju digitalizacije prostorskih podatkov in njihove povezljivosti. Vse s ciljem digitalizacije poslovanja ter povezave prostorske, zemljiške in okoljske politike.

Pod vodstvom državnega sekretarja mag. Mirana Gajška je potekal četrti sestanek s pripravljavci prve generacije regionalnih prostorskih planov. Delovnega srečanja so se udeležili predstavniki regionalnih razvojnih agencij vseh 12 razvojnih regij, v razpravi pa so bile izpostavljene bistvene dileme glede sodelovanja z resorji, usklajevanja vsebin, sofinanciranja države in terminskega načrta.

Na današnjem dogodku z naslovom Na poti k ničelni neto rasti pozidanih zemljišč so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o pomenu zmanjševanja rasti pozidanih zemljišč. Razprava je temeljila tudi na ugotovitvah projekta Krožno gospodarjenje s prostorom, ki poteka v okviru programa Zeleni lokacijski okvir Slovenije (SLO4D). Zbrane je uvodoma nagovoril državni sekretar mag. Miran Gajšek.

Upravna enota (UE) Postojna je prva uvedla novi sistem eGraditev, ki bo v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sistem bomo uvajali postopoma in bo v polnosti zaživel v začetku leta 2026. Do takrat bodo postopki lahko potekali na oba načina - v papirni obliki ali po elektronski poti.

Prostorske ureditve državnega pomena, kot so ceste, železnice, letališča, plinovodi, daljnovodi, elektrarne, ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti in podobno, se v prostor umeščajo v postopkih državnega prostorskega načrtovanja (DPN). Postopke vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor, vanje pa so vključeni pobudnik, investitor, nosilci urejanja prostora in zainteresirana javnost.

Na konferenci z naslovom Ponovna uporaba prostora: Paradigma prostorskega razvoja do leta 2050?, ki je kot osrednji dogodek letošnjega Meseca prostora danes potekala v Ljubljani, sta bila predstavljena letos sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in predlog Strateškega načrta krožnega gospodarjenja s prostorom.

Mesec prostora, ki poteka že deseto leto zapored, se začenja 2. oktobra, ko obeležujemo Svetovni dan Habitata, posvečenega mestom in naseljem. Osrednji slogan letošnjega Meseca prostora, ki poteka pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor je »Pametno v prostoru«.

Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za naravne vire in prostor je bila predstavljena Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Strategija naslavlja ključne izzive prostorskega razvoja in strateško osmišlja izvajanje teritorialne kohezije na ozemlju Slovenije. Včeraj so jo poslanke in poslanci potrdili v Državnem zboru.

Vlada je sprejela Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS). Vizija prostorskega razvoja Slovenije je, da bo premišljeno upravljala s svojim prostorom in bo svojim prebivalcem zagotavljala optimalne razmere za varno in zdravo okolje ter visoko kakovost življenja.

Poleg članov Delovne skupine so se sestanka udeležili tudi predstavniki ZaVita d.o.o. in Inštituta za vode Republike Slovenije. Sestanek je bil v celoti namenjen razpravi glede izdelave Ocene nosilne zmogljivosti morja.

Ministrstvo za okolje in prostor je sofinanciralo Ciljni raziskovalni projekt »Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni Slovenije kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave in drugih virov«, ki ga je izvedla Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Rezultati vključujejo usmeritve in karte potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste s čemer smo pridobili pomembno strokovno podlago, ki bo lahko podprla zgodnje in strateško vključevanje ekološke povezljivosti v prostorske akte.

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS št. 199/21; ZUreP-3), ki je začel veljati 31. decembra 2022 in se je začel uporabljati 1. junija 2022, je v 339. členu določeno, da Vlada RS izda izvršilne (podzakonske) predpise iz svoje pristojnosti v šestih mescih od uveljavitve zakona (do 30. junija 2022), minister pa podzakonske akte iz svoje pristojnosti v devetih mesecih od uveljavitve zakona (do 30. septembra 2022).