Novice

Premier dr. Golob je v včerajšnjem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antonijem Costo ponovno pozval, da članice na bližnjem zasedanju Evropskega sveta razpravljajo o zamrznitvi Pridružitvenega sporazuma EU – Izrael. 

Na povabilo predsednika vlade Kraljevine Španije Pedra Sáncheza se je premier dr. Robert Golob mudil v Madridu. Premier dr. Golob in španski predsednik vlade sta ob obletnici priznanja Palestine sprejela tudi skupno izjavo, v kateri sta pozvala k takojšnji ustavitvi humanitarne katastrofe v Gazi, spoštovanju mednarodnega prava in pozvala vlado premierja Netanjahuja, da naj ustavi masaker v Gazi.

Eno leto po tem, ko so Irska, Norveška, Slovenija in Španija uradno priznale Državo Palestina, smo se sestali v okviru zasedanja razširjene madridske skupščine Globalnega zavezništva, da bi obnovili in okrepili mednarodno zavezo k uveljavitvi rešitve z dvema državama.

Na ministrskem srečanju razširjene madridske skupine Globalnega zavezništva je ministrica Tanja Fajon pozvala k takojšnjemu ukrepanju, saj besede ne prinašajo miru v Gazi, kjer iz minute v minuto umirajo civilisti. Še enkrat je pozvala države, ki oklevajo, naj priznajo državo Palestino, kot je to storila Slovenija pred slabim letom dni.

Ministrica Tanja Fajon je v Bruslju na rednem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve poudarila, da 'business as usual' z izraelsko vlado, ki bombardira bolnišnice, ruši šole in spreminja begunska taborišča v ruševine, ni več mogoč: »Kot ljudje se moramo vprašati, kako dolgo bomo še gledali katastrofo v Gazi.« Ministri so sicer govorili tudi o pogajanjih za mir v Ukrajini in razmerah v Siriji.

Kljub nekaterim znakom ponovnega zagotavljanja pomoči v omejenem obsegu Izrael že več kot dva meseca preprečuje dostop humanitarne pomoči do Gaze. Zmanjkalo je hrane, zdravil in osnovnih potrebščin. Prebivalstvo strada. Ljudem v Gazi je treba zagotoviti pomoč, ki jo nujno potrebujejo.

(zadnjič posodobljeno: 7. 7. 2025)

Vlada Republike Slovenije pod vodstvom predsednika vlade dr. Roberta Goloba se je od začetka vojne v Gazi dosledno in odločno zavzemala za takojšnjo prekinitev ognja, izpustitev talcev, takojšen dostop do humanitarne pomoči ter za vzpostavitev trajne rešitve konflikta v obliki dveh držav – Izraela in Palestine.

Slovenija je pred Meddržavnim sodiščem v Haagu predstavila izjavo, v kateri je izpostavila obveznosti Izraela do omogočanja nujne humanitarne pomoči palestinskemu narodu, ki izhaja iz spoštovanja človekovih pravic in zavez do mednarodnega humanitarnega prava ter njegove obveznosti kot članice Organizacije združenih narodov (OZN).

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v celoti podpira skupno izjavo zunanjih ministrov Nemčije, Francije in Združenega kraljestva (E3) o zaostreni humanitarni krizi v Gazi.

Ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Luksemburgu pozvala k odločnejšemu ukrepanju v prizadevanjih za premirje ter trajen in pravičen mir v Ukrajini in pri vračanju več kot 19 tisoč ugrabljenih ukrajinskih otrok: »Gre za vojne zločine, jasne kršitve mednarodnega prava. To vprašanje mora ostati prednostna humanitarna naloga in del mirovnih pogajanj.«

Državna sekretarka Melita Gabrič se je v Antalyi udeležila ministrskega srečanja Kontaktne skupine Organizacije islamskih držav in Lige arabskih držav v razširjenem formatu iz Madrida, ki ga je gostila Turčija. Gre za nadaljevanje srečanj v okviru Globalnega zavezništva za implementacijo rešitve dveh držav, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki Norveške, Irske in Španije ter EU.

Slovenija pozdravlja odločitev, da so na izrednem arabskem vrhu v Kairu 4. marca sprejeli celovit načrt za obnovo Gaze. Ta pomemben korak jasno odraža trdno in usklajeno zavezanost arabskih držav, ki v celoti prevzemajo odgovornost za proces ter se osredotočajo na zaščito neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva, vključno s pravico do samoodločbe, do lastnega ozemlja in državnosti.

Slovenija je zaskrbljena zaradi odločitve Izraela o popolni blokadi dostopa humanitarne pomoči v Gazo. Odločitev lahko privede do humanitarne katastrofe in dodatno poslabša razmere za civilno prebivalstvo, ki že tako trpi zaradi konflikta. Takšni ukrepi so v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom, zlasti z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve (FAC) v Bruslju, kjer so zunanji ministri EU razpravljali o ruski agresiji na Ukrajino, razmerah na Bližnjem vzhodu, stanju v Demokratični republiki Kongo in pod aktualnimi zadevami tudi o Gruziji. Po zasedanju FAC je potekal Pridružitveni svet z Izraelom, tudi z udeležbo ministrice Fajon.

Republika Slovenija ocenjuje, da so predlogi o prisilni preselitvi Palestincev iz Gaze, skupaj z enostranskimi načrti za »prenovo« tega območja, nesprejemljivi. Takšni ukrepi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava.

Zunanjo ministrico Tanjo Fajon je drugi dan obiska v Jordaniji na avdienci sprejel jordanski kralj, njegovo veličanstvo Abdulah Il bin al-Hussein. Srečala se je z generalnim komisarjem Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, predsednikom Skrbniškega odbora Jordanske hašemitske dobrodelne organizacije in s predstavniki agencij Združenih narodov v Amanu ter obiskala begunski center.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na mednarodni konferenci v Kairu z udeleženci iz več kot 90 držav in mednarodnih organizacij razpravljala o možnostih trajnih rešitev za Gazo in celoten Bližnji vzhod.

V novembru, ko je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovalo Združeno kraljestvo, je bila Slovenija med predlagateljicami dveh briefingov, in sicer o denuklearizaciji Severne Koreje in lakoti v Gazi. Državni sekretar Marko Štucin je sodeloval na zasedanju na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini, kjer je Varnostni svet pozval k odločnejšemu ukrepanju glede konfliktov.

Državna sekretarka dr. Melita Gabrič se je v Rimu udeležila 10. konference Roma MED 2024 – Sredozemski dialogi. Konferenca je eden osrednjih dogodkov, namenjenih dialogu na visoki ravni o aktualnih vprašanjih v Sredozemlju, regiji Bližnjega vzhoda ter Severne Afrike in širše.

Državni sekretar Marko Štucin se je včeraj v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov (VS OZN) udeležil zasedanj na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini. V imenu Slovenije je pozval k odločnejšemu ukrepanju Varnostnega sveta ter spoštovanju mednarodnega prava in prava človekovih pravic.