Novice

Rezultati anket kažejo, da velika večina (98 odstotkov) meni, da sta ohranjanje in obnova narave ključna za življenje, zdravje in prihodnost. Medtem pa velika večina tudi že sama opazi negativne spremembe v svojem okolju (91 odstotkov) z največjimi skrbmi vezanimi na vplive na podnebje, kakovost zraka in vode, izgubo biotske raznovrstnosti ter negativne vplive na kmetijstvo.

Državni zbor je danes potrdil novelo zakona o ohranjanju narave. Novela utrjuje pravico do dostopa do naravnih vrednot, izboljšuje upravljanje zavarovanih območij, omogoča hitro ukrepanje ob nevarnostih ter spodbuja trajnostno rabo narave in lokalni razvoj. Denar, ki ga obiskovalci namenjajo za ogled naravnih vrednot, se bo vračal nazaj v naravo in lokalno okolje.

Generalna konferenca UNESCO je danes soglasno razglasila 13. september za Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, uradno predložila Republika Slovenija. Po pooblastilu Vlade je Ministrstvo za naravne vire in prostor koordiniralo aktivnosti za razglasitev Mednarodnega dneva jam in krasa.

Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s Slovenskim gospodarsko-raziskovalnim združenjem iz Bruslja konec novembra v Bruslju organizira mednarodno konferenco Skupno upravljanje evropske narave: Natura 2000 in obnova narave kot priložnost. Visoki gostje in sodelujoči bodo razpravljali o okviru za razumevanje izzivov in sodelovali na panelni razpravi Za uspešno omrežje Natura 2000.

Ministrstvo za naravne vire in prostor aktivneje pristopa k vzpostavitvi sistema za urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin in dreves v mestih in naseljih

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je v imenu Republike Slovenije na pravkar zaključenem Svetovnem kongresu Mednarodne zveze za ohranjanje narave v Abu Dhabiju prejelo medaljo Reverse the Red NBSAP (angleško National Biodiversity Strategies and Action Plans Medal). Priznanje je na slavnostni podelitvi prevzela Natalia Al Mansour, slovenska veleposlanica v Združenih arabskih emiratih.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) je potekalo peto strokovno srečanje v okviru cikla Pogovori stroke z naslovno temo Priprava Nacionalnega načrta za obnovo narave v mestih. Dogodek, ki ga je organiziral Direktorat za prostor in graditev, je bil namenjen strokovni javnosti, občinam, projektantom, predstavnikom resorjev, nevladnim organizacijam ter sodelavcem ministrstva.

Z uveljavitvijo uredbe o obnovi narave smo države članice Evropske unije začele pripravljati svoje nacionalne načrte za obnovo narave (NNON). Cilj NNON je celovita obnova narave ter izboljšanje stanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Glavni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij ter do leta 2050 vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.

Direktorat za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor organizira pogovore stroke o aktualnih vprašanjih urejanja in načrtovanja prostora ter graditve, s fokusom na pripravi nacionalnega načrta za obnovo narave v mestih. Dogodek bo potekal 30. septembra od 13. do 16. ure v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48, v Ljubljani.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je na Brdu pri Kranju pripravilo strokovni posvet o obnovi narave za odpornejšo prihodnost in slavnostno podelitev državne nagrade na področju ohranjanja narave. Slavnostni govornik na podelitvi je bil Jure Leben, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije. Prejemnica Nagrade Rada Smerduja je naravovarstvenica Andreja Slameršek.

Svet Evropske unije je junija lani sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Svet Evropske unije je danes sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Uredba določa specifične obvezujoče cilje za obnovo različnih ekosistemov – od kmetijskih, gozdnih do sladkovodnih, morskih in urbanih.