Članki

Kremeljski mešetarji z dezinformacijami se že dolgo trudijo ustvariti vtis, da naj bi Rusijo oblegale zlonamerne zunanje sile, običajno anglosaškega izvora.

V Rusiji kremeljski propagandisti nimajo pomembnejše naloge od obtoževanja drugih za hudodelstva, zlasti Bruslja in Washingtona. S tem odvračajo pozornost od vprašanj domačega ljudstva in od mukotrpne vojne proti Ukrajini, ki terja veliko žrtev.

Brežice kot prvo izmed slovenskih mest med 23. in 26. majem 2024 gostijo evropski mladinski dogodek (angleško European Youth Event - EYE). Mladi iz celotne EU na njem razpravljajo o ključnih družbenih vprašanjih ter oblikujejo in izmenjujejo svoje ideje o prihodnosti Evrope. Pred Brežicami so v letošnjem maju podobni dogodki potekali v Berlinu, Vilni in italijanskem Forliju.

Slovenski globalni forum je novo ime za že tradicionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, ki bo potekala v Mariboru, 3. junija 2024.

V Gruziji je gruzijski parlament sprejel sporni zakon o »tujih agentih«, kar je sprožilo množične demonstracije na ulicah Tbilisija. Protesti so bili zatrti z neupravičeno brutalnostjo policije, ki jo je medtem obsodila EU.

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji število prebivalcev od leta 2004, ko smo vstopili v EU, naraslo za 6 odstotkov? In da je sredi leta 2019 število moških prvič preseglo število žensk? Slovenija je od takrat ena redkih članic EU, v katerih med prebivalci po spolu prevladujejo moški. Poleg Slovenije so to še Švedska, Luksemburg in Malta.

Svetu EU je v prvi polovici leta 2004 predsedovala Irska, ki je 1. maja 2004 v parku Phoenix v Dublinu organizirala Dan dobrodošlic za nove države članice. Pokojni irski pesnik Seamus Heaney, Nobelov nagrajenec, je za to priložnost napisal pesem z naslovom Bealtainski svetilniki (v angleškem jeziku Beacons at Bealtaine), ki jo je na slavnostnem dogodku tudi sam prebral.

Med 6. in 9. junijem 2024 bodo državljani članic Evropske unije volili nove poslance 720-članskega Evropskega parlamenta. Volitve devetih poslancev iz Slovenije bodo potekale v nedeljo, 9. junija. Slovenija je sicer svoje predstavnike v Evropski parlament prvič volila 13. junija 2004, poldrugi mesec po svojem vstopu v evropsko povezavo. Spoznajmo nekaj dokumentov o tem.

Od 12. do 19. aprila 2024 bo potekal Evropski teden mladih (ETM), ki ga Evropska komisija organizira vsaki dve leti in je posvečen spodbujanju udejstvovanja, sodelovanja in aktivnega državljanstva mladih po vsej Evropi in zunaj nje. V okviru ETM bodo tako organizirane številne aktivnosti, mnoge med njimi pa bodo opozarjale tudi na priložnosti in rezultate izvajanja evropskih programov za mladino.

Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, saj mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od smrti. Arhiv Republike Slovenije se velikemu Slovencu poklanja s kratkim dokumentarnim filmom scenarista in režiserja Milana Ljubića, ki skozi dokumente, fotografije in posnetke krajev njegovega bivanja predstavlja Maistrovo življenjsko pot in delovanje.

Pred dvajsetimi leti smo se Slovenci na referendumu prepričljivo odločili za včlanitev v Evropsko unijo. Referendum je potekal 23. marca 2003, za vstop pa je glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 60-odstotna, izid referenduma pa je bil za državni zbor zavezujoč in nepreklicen.

Od osamosvojitve leta 1991 naprej je bil ključen zunanjepolitični cilj Slovenije, da postanemo člani Evropske unije. Pri doseganju tega cilja je imel pomembno vlogo tudi Državni zbor. V času pristopanja sta bili njegovi najpomembnejši »evropski« nalogi prilagoditev slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji in potrjevanje pogajalskih izhodišč Slovenije za pogajanja z Evropsko komisijo.

To je Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (angleško European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators - ACER). Ustanovljena je bila marca 2011 z zakonodajo Tretjega energetskega paketa in je ena od decentraliziranih agencij EU.

Tokrat predstavljamo pismo poveljnika rezervne policijske čete »Wien« celjskemu deželnemu svetniku Antonu Dorfmeistru, v katerem nemški stotnik prosi za pisno pohvalo svojega dela na Celjskem oziroma za pisno priporočilo. Mechelsovo medvojno delovanje je, poleg usod prebivalcev na Spodnjem Štajerskem, zaznamovalo nizozemski Trimunt, kjer je bil maja 1943 odgovoren za usmrtitev šestnajstih oseb.

Maja letos ne praznujemo le 20 let od vstopa Slovenije v EU, ampak tudi od največje širitve EU. Zato je Belgija, ki trenutno predseduje Svetu EU, povabila vseh deset držav, ki smo se takrat pridružile EU, da s svetlobnimi instalacijami osvetlimo evropsko pot. Na festivalu BRIGHT, ki med 15. in 18. februarjem 2024 poteka v Bruslju, tako umetniki razkrivajo nove dimenzije evropske prestolnice.

Stročnice so užitna semena rastlin iz družine metuljnic, ki jih gojimo za prehrano. Najbolj znane in najpogosteje uživane stročnice so čičerika, grah, leča, različne vrste fižola in soja (referenca 1). Znane so tradicionalne slovenske jedi s stročnicami, zlasti s fižolom, kot so ričet, matevž, fižolova jota s kislim zeljem, pasulj in enolončnica.

Rak je skupaj z boleznimi srca in ožilja vodilni vzrok smrti na svetovni ravni. Leta 2020 je povzročil skoraj deset milijonov smrti ali skoraj vsako šesto smrt. Najpogostejše vrste raka so rak dojke, pljuč, debelega črevesa in danke ter rak prostate [1].

Pred dvajsetimi leti je Evropsko unijo sestavljalo 15 držav. Leta 2004 naj bi se jim jih pridružilo še deset. Širitev je bila zato velik izziv z vidika zagotavljanja nadaljnjega učinkovitega delovanja in legitimnosti institucij EU. Le dve od kandidatk sta denimo imeli več prebivalcev od povprečja takratnih članic, kar bi pomenilo, da bi politična moč manjših držav po širitvi nesorazmerno narasla.

Herbersteini so na Štajerskem izpričani od konca 13. stoletja. Od začetka 15. stoletja so imeli v fevdu tudi gospostvo Lupoglav, leta 1525 pa so posesti v Istri in na Krasu zamenjali za grad Neuberg in dve vasi v bližini Hrastovca. Že februarja 1524 je Žiga v zanimivem pismu z menjavo seznanil kranjske stanove, ob tem pa poudaril, da Herbersteini ne bodo več plačevali davkov v stanovsko blagajno.

Državni zbor je bil med prvimi nacionalnimi parlamenti Evropske unije (EU), ki so ratificirali Lizbonsko pogodbo. Zakon o njeni ratifikaciji je sprejel 29. januarja 2008, torej ob začetku prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU in takrat tudi Evropskemu svetu. Prav predsedovanje je bilo eden od razlogov za 'naglico', saj smo želeli pokazati zavezanost Slovenije projektu evropskega povezovanja.