Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič se je udeležil zasedanja Odbora za znanstvene in tehnološke politike Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) na ministrski ravni.

Evropska komisija za tri tedne odpira priložnost za povratne informacije o vsebinah delovnih programov Obzorja Evropa za leto 2025. Posvetovanje poteka med 15. aprilom in 6. majem 2024 do 12. ure.

Evropska komisija je sprejela pomembne dopolnitve programov Obzorje Evropa za obdobje 2023-2024. Ta spremembe prinašajo tudi povečano financiranje raziskav in inovacij, ki so ključne za doseganje zelenega in digitalnega prehoda v Evropski uniji. Dopolnitve delovnih programov omogočajo povečanje proračuna za leto 2024 za skoraj 1,4 milijarde evrov, kar dviga skupni proračun na 7,3 milijarde evrov.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon sta se v začetku tega tedna v Tokiu na temo novega projekta vodikovih tehnologij srečala s predstavniki japonske poslovne zveze ter državnim mistrom za gospodarstvo, trgovino in industrijo Kazuchikakijem Iwatajem.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je 22. decembra 2023 objavilo Javni razpis za podporo aktivnosti pisarn za prenos znanja (JR KTO), ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za sofinanciranje na podlagi razpisa sta bili izbrani vlogi Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani.

Okvirni programi za raziskave in inovacije so ključni programi Evropske unije financiranje raziskav in inovacij. Trenutni program, Obzorje Evropa, zajema obdobje 2021-2027. Do naslednjega okvirnega programa (OP) – desetega po vrsti, ki začenja 1. januarja 2028, nas ločijo dobra tri leta, priprave nanj pa že intenzivno potekajo.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon sta se v Tokiu srečala s predstavniki japonske vlade in gospodarstva na temo novega projekta vodikovih tehnologij. Slovenska podjetja in mestne občine so že ustanovile konzorcij za razvoj vodikovih tehnologij, kot mednarodnega partnerja pa si želijo Japonsko.

Eno izmed ključnih področij razvoja v Sloveniji je umetna inteligenca, ki je postala nepogrešljivo orodje na številnih področjih, vključno z znanostjo.

Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet (angleško European Research Council – ERC) sta danes objavila rezultate razpisa za uveljavljene raziskovalce. Med njimi je tudi prof. dr. Dragan Mihailović, za katerega je skoraj 2,5 milijona evrov vreden petletni projekt že drugi te vrste. Oba je pridobil z gostiteljskima ustanovama Institut Jožef Stefan in Nanocenter.

Evropska komisija je sporočila, da je na razpisu MSCA DN (angleško Marie Skłodowska-Curie Actions Doctoral Networks – MSCA DN) izbrala 128 doktorskih programov v vrednosti 443 milijonov evrov za 1900 doktorskih študentk in študentov. Med izbranimi projekti je tudi projekt Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v vrednosti 2,5 milijona evrov.

Ob nedavni novici, da je Južna Koreja uspešno zaključila pogajanja za pridružitev okvirnemu programu Evropske unije za raziskave in inovacije, Obzorje Evropa, podajamo informacije glede statusa pridruževanja drugih tretjih držav.

Dvajsetega marca 2024 je potekala 8. Posvetovalna konferenca Platforme znanja z naslovom »Ozelenitev visokega šolstva«.

Danes je potekal tretji sestanek delovne skupine za usmerjanje Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki se je tokrat sestala v prenovljeni sestavi. Med ključnimi točkami sestanka je bila obravnava poročila o izvajanju projekta, poleg tega pa so se udeleženci in udeleženke seznanili tudi z napredkom pri izvajanju projekta v letu 2024.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič se je udeležil inovacijske konference slovenske avtomobilske industrije – Misije GREMO in sodeloval na okrogli mizi na temo podpornih ukrepov vlade.

Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2024/25 za javne visokošolske zavode in koncesionirane študijske programe za slovenske in EU državljane je potekal od 20. februarja do 20. marca 2024. Na 18.110 vpisnih mest je bilo oddanih 15.501 prijav za vpis.

Nemška akademska služba za izmenjave (angleško The German Academic Exchange Service) razpisuje nagrade za raziskovalke in raziskovalce na začetku kariere na področju temeljnih akademskih vrednot. Nagrajene bodo tri znanstvene publikacije, ki prispevajo k promociji temeljnih akademskih vrednot in prispevajo k razpravi o teh vrednotah v okviru Evropskega visokošolskega prostora.

Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) sta skladno z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) vzpostavila Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti.

Z 20. marcem 2024 je po skoraj enoletnem usklajevanju z državami članicami Evropske unije in pridruženimi članicami stopil v veljavo drugi strateški načrt Obzorja Evropa, ki bo služil kot usmeritev za zadnja tri leta izvajanja okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Evropska komisija je skupaj z državami članicami in zainteresiranimi deležniki, ki delujejo v okviru ERA Foruma (angleško European Research Area Platform), oblikovala in objavila sklop smernic za podporo evropski raziskovalni skupnosti pri njihovi odgovorni uporabi generativne umetne inteligence (UI).

Na osmi posvetovalni konferenci Platforme znanja: Ozelenitev visokega šolstva je dopoldan potekala predstavitev eVodnika ter ePojmovnika oziroma zelenega slovarja. Ideja zanj se je razvijala dlje časa, prvo pobudo pa so podale fakultete, ki so potrebovale podporo pri opredelitvi zelenega oziroma okolju in podnebju prijaznega v kontekstu visokošolskega izobraževanja.