Skoči do osrednje vsebine

Simbolična slika - kolaž iz petih slik: drog električnega daljnovoda, žitno klasje, hrana, ročke avtomata za točenje goriva, termostatski ventil radiatorja
Do konca aprila 2024 smo določili najvišje dovoljene maloprodajne cene plina za zaščitene odjemalce, da bi jim na ta način pomagali pri obvladovanju stroškov ogrevanja v letošnji ogrevalni sezoni.

Zamejitev cene v kurilni sezoni 2024

Zaradi nestabilnih razmer pri oskrbi z zemeljskim plinom se z Uredbo o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema omejuje najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2024. 

Upravičenci odjemalci do regulirane cene so:

  • gospodinjski odjemalci,
  • končni odjemalci plina, ki oskrbujejo s toploto več gospodinjstev preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev (skupni gospodinjski odjemalci),
  • izvajalci gospodarske javne službe distribucije toplote, ki izvajajo distribucijo toplote skladno z določbami Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov,
  • drugi proizvajalci toplote (distributerji toplote) za plin za proizvodnjo toplote za oskrbo gospodinjstev.

Najvišja dovoljena tarifna postavka cene zemeljskega plina za te skupine odjemalcev znaša 0,0599 EUR/kWh (brez DDV).

Zamejitev cene v letih 2022 in 2023

Najvišje dovoljene cene zemeljskega plina veljajo od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023: 

  • za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evra/kWh (brez DDV);
  • za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evra/kWh (brez DDV).

Vlada do konca leta 2023 tudi ohranja nižje trošarine.

Od 1. novembra 2022 najvišje dovoljene maloprodajne cene plina veljajo tudi za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, prav tako pa je od novembra 2022 določena najvišja dovoljena drobnoprodajna cena plina za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove in za male poslovne odjemalce. 

Vlada je z novembrom 2022 prav tako določila najvišje dovoljene drobnoprodajne cene plina za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja.

Upravičenci odjemalci do regulirane cene so:

  • gospodinjski odjemalci;
  • skupni gospodinjski odjemalci (v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurišči - kotlovnicami);·
  • vrtci in osnovne šole in zdravstveni domovi, ki so priključeni na distribucijski sistem;
  • osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem in niso izobraževalne ali javnoupravne službe. To so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše, tudi koncesionarski), vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
  • mali poslovni odjemalci z letno porabo manjšo od 100.000 kWh;
  • izvajalci gospodarske javne službe distribucije toplote, ki izvajajo distribucijo toplote skladno z določbami Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov in drugi proizvajalci toplote za plin za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce.

Pomoč gospodarstvu v letu 2023

Vlada je za leto 2023 predvidela 1 milijardo evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencioniramo plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023. Upravičenci so lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno je najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Pri vseh pomočeh za gospodarstvo se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij upravičenca v Republiki Sloveniji. Predlog zakona pa za vsako kategorijo pomoči določa še dodatne pogoje. Izplačila v letu 2023 potekajo mesečno. 

Javna agencija SPIRIT Slovenija bo za celotno upravičeno obdobje izplačala predvidoma 395 milijonov evrov (395.075.952,36 evrov) nepovratnih sredstev 1958 upravičencem, od tega:

  • 1762 enostavnih pomoči (do 2.000.000 evrov),
  • 186 osnovnih posebnih pomoči (do 4.000.000 evrov),
  • tri posebne pomoči zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti (do 100.000.000 evrov),
  • eno posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja (do 50.000.000 evrov) in
  • šest posebnih pomoči za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih (do 150.000.000 evrov).

Javna agencija SPIRIT Slovenija je v letu 2023 podjetjem izplačevala 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec, v letu 2024 pa bo po poračunu dejanskih stroškov energentov izplačala še preostalih 20 odstotkov pomoči.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Zakon zagotavlja tudi za 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva. SID banka bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo namenila še del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Zakon o nujnemu posredovanju za obravnavo visokih cen energije

Državni zbor je decembra 2022 potrdil besedilo Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.