Hrana se je v zadnjih dveh letih precej podražila, kar lahko opazimo ob skorajda vsakem obisku živilskih trgovin.

Temu pritrjujejo tudi podatki statističnega urada: hrana se je od decembra 2021 do junija 2022 podražila za 10,7 %. V letu 2022  so se v segmentu hrane med pomembnejšimi prehrambenimi proizvodi najbolj dvignile cene jedilnega olja, in sicer za 40 %, sledil je dvig cen masla za 20 % in svežega posnetega mleka za 18,3 %. Na trgu mesa se je svinjsko meso podražilo za 22,3 %, perutninsko meso za 20 % in goveje meso za 19,6 %. Kruh se je od začetka leta podražil povprečno za 10,8 %, moka ter izdelki iz žit pa za 22,1 %.

Rast cen hrane je neposredno povezana s povečanimi stroški proizvajalcev zaradi rasti cen goriv, elektrike, surovin in reprodukcijskega materiala. Vlada je zato s paketom ukrepov posegla tudi na to področje. Ukrepi so povsem ciljno usmerjeni, namenjeni kmetom in kmetijskim gospodarstvom, gospodarskim ribičem, s spremljanjem cen v verigi preskrbe s hrano pa tudi neposredno potrošnikom. 

Ob sprejetju ukrepov je vlada izrazila pričakovanje, da trgovci, proizvajalci in pridelovalci posledično ne bodo čezmerno zviševali maloprodajnih cen za potrošnike.

Višji znesek neobdavčenega povračila za prehrano med delom

Zaradi podražitev hrane, ki vplivajo tudi na višje stroške zaposlenih za prehrano med delom, prilagajamo davčno obravnavo povračil teh stroškov in tudi na ta način blažimo prehransko draginjo.

S spremenjeno Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja zvišujemo znesek, do katerega se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo.

Za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, neobdavčen znesek zvišujemo s 6,12 evra na 7,96 evra. Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali več, pa se neobdavčen znesek zvišuje z 0,76 evra na 0,99 evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

Spremenjena uredba se začne uporabljati za povračila stroškov za september 2022.