Prednostna naložba 7.2

Izvajanje EKP 2014-2020 v okviru prednostne osi 7 za prednostno naložbo 7.2 (področje državnih cest).

Izdelava projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi - Vzhodna obvoznica Ravne

Direkcija za infrastrukturo in Občina Ravne na Koroškem bosta v okviru projekta  »Izdelava projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi - Vzhodna obvoznica Ravne« izdelali projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo in izpolnitev vseh pogojev za začetek gradnje navezovalne ceste. Občina Ravne je skladno s svojimi pristojnostmi prevzela aktivnosti umeščanja obvoznice v prostor, medtem ko je Direkcija prevzela aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI). Za izdelavo projektne dokumentacije je bila podpisana izvajalska pogodba v višini 841.103,87 evra.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 7 »Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti«. Prispevek na programskem območju kohezijska regija Vzhodna Slovenija znaša 1.333.150,12 evra, od tega podpora Evropske unije 1.066.520,10 evra.

 Izdelava projektne dokumentacije navezovalne ceste 3.razvojne osi - Južna obvoznica Slovenj Gradec

Cilj operacije je izdelava projektne dokumentacije za navezovalno cesto - Južno obvoznico Slovenj Gradca na 3. razvojno os v Koroški regiji. Za dosego cilja si bosta upravičenca Mestna občina Slovenj Gradec ter Direkcija za infrastrukturo porazdelili pristojnosti za izvajanje aktivnosti, povezanih z operacijo. Mestna občina Slovenj Gradec bo skladno s svojimi pristojnostmi prevzela aktivnosti umeščanja obvoznice v prostor, Direkcija pa bo prevzela aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI). 
V ta namen je bila izdelana projektna naloga, izvedeno javno naročilo za izbor izdelovalca projektne dokumentacije in januarja 2023 podpisana izvajalska pogodba v višini 416.840,39 evra.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 7 »Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti«. Prispevek na programskem območju kohezijska regija Vzhodna Slovenija znaša 734.124,60 evra, od tega podpora Evropske unije 587.299,68 evra.

Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica

Projekt obsega izgradnjo obvoznice v dolžini 600 metrov z obojestranskimi površinami za pešce in kolesarje in deviacijami obstoječih cest v skupni dolžini 515 metrov. Nova cesta se bo navezovala na obstoječe krožno križišče ob trgovskem centru pred Slovenskimi Konjicami in bo potekala v smeri proti severu, kjer se bo v križišču z lokalno cesto 884945 Škalce-vzhod navezovala na obstoječo regionalno cesto R3-700/1272 Slovenske Konjice–Oplotnica v km 0,640. Z izgradnjo nove cestne povezave, bo obstoječa regionalna cesta R3-700/1272 med km 0,000 in km 0,640 (Oplotniška cesta med križiščem pri KG Zadrugi Slovenske Konjice in novim priključkom Škalce-vzhod) prekategorizirana v občinsko.
Gradbena dela bodo obsegala še prestavitev plinovoda, prestavitev in zaščita elektrovodov, izvedbo cestne razsvetljave in protihrupnih ukrepov ter krajinsko ureditev območja ceste.
Pogodbena vrednost gradbenih znaša 2.555.612,87 evrov.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 7 »Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti«, prednostne naložbe 7.2 »Izboljšanje regionalne mobilnosti s povezovanjem sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč z infrastrukturo TEN-T, vključno preko multimodalnih vozlišč«, specifičnega cilja »Boljše prometne povezave za lažjo dostopnost in skladnejši regionalni razvoj«.

Za projekt z investicijsko vrednostjo v vrednosti 3.664.129,69 evra bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval sredstva v višini 1.954.320,22 evra.

Obvoznica Kidričevo

Trasa obvoznice je določena v Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za obvoznico Kidričevo, med glavno cesto G1-2/737 Šikole–Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk–Kidričevo (zahodna obvoznica Kidričevo) in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oziroma zahodno od tovarne aluminija (Talum).

Na programskem področju kohezijska regija Vzhodna Slovenija, Podravska razvojna regija, je bila konec novembra 2019 izdana odločitev o podpori številka 7-2/3/MZI/0 za operacijo Obvoznica Kidričevo, z odobrenim finančnim prispevkom iz Evropskega sklada za regionalni razvoj kot prispevek Evropske unije v višini 6.672.688,00 evrov.

Gradnja obvoznice obsega:

• novo obvozno cesto v dolžini 3,952 kilometra (od km 0+040 do km 2+975 in od km 3+225 do km 4+242),
• ureditev šestih križišč,
• ureditev priključne, servisne in traktorske ceste ter traktorske, kolesarske in pešpoti,
• izgradnjo podvoza pod industrijskim tirom,
• izgradnjo podhoda za živali,
• ureditev odvodnjavanja,
• prestavitev oz. zaščita tangiranih vodov gospodarske javne infrastrukture,
• krajinsko ureditev območja obvoznice.

Nova cesta bo omogočila boljšo povezavo med gospodarskimi središči, kar omogoča razvoj njihovih primarnih ali sekundarnih dejavnosti (gospodarstvo, turizem, kmetijstvo) in ima pomemben indirekten vpliv na razvoj regije in uspešnost gospodarskih dejavnosti.

Navezovalna cesta Ljubečna-AC priključek Celje vzhod

Na programskem področju kohezijska regija Vzhodna Slovenija, Savinjska razvojna regija, je bila marca 2020 izdana odločitev o podpori št. 7-2/4/MZI/0 za operacijo: »Navezovalna cesta Ljubečna-AC priključek Celje vzhod«, z odobrenim finančnim prispevkom iz Evropskega sklada za regionalni razvoj kot prispevek Evropske unije v višini 2.800.000,00 evrov.
Dolžina novo predvidene ceste znaša 1.360 metrov. Cesta je zasnovana kot dvopasovna cesta, namenjena za promet z motornimi vozili, za predvideno računsko hitrost 80 km/h.

Gradnja:
- novo navezovalno cesto v dolžini 1.360 metrov skupne širine 9,50 metra s prometno opremo in signalizacijo,
- krožno križišče K1 v km 0+250 premera 45,00 metra,
- lokalno cesto dolžine 339 metrov skupne širine 7,15 metra do obstoječe ceste skozi naselje Ljubečna ter spremljajoče ureditve:
- ureditev priključnih in dovoznih cest,
- ureditev površin za kolesarje in pešce,
- vodnogospodarske ureditve (prepusti, regulacija),
- izgradnjo ločenega sistema za odvodnjo padavinskih odpadnih voda,
- prestavitev obstoječe komunalne kanalizacije,
- prestavitev oz. rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja,
- izvedbo javne razsvetljave,
- izvedbo kabelske kanalizacije za prestavitev in zaščito NN, SN in TK vodov,
- krajinsko ureditev območja ceste.

Nova navezovalna cesta bo kategorizirana kot regionalna cesta tretjega reda, torej bo prevzela funkcijo obstoječe regionalne ceste R3-752/7206, ki poteka skozi naselje Ljubečna. Slednja se bo prekategorizirala v lokalno cesto in bo prevzela funkcijo povezave tamkajšnjih naselij (Ljubečna, Šmiklavž pri Škofji vasi …) z novo navezovalno cesto.

Na Youtube kanalu Direkcije za infrastrukturo je na voljo video posnetek nove ceste.

Rekonstrukcija ceste Cerknica–Bloška Polica

Projekt obsega rekonstrukcijo 2,12 kilometra državne ceste R1-212/1118 Cerknica–Bloška polica od km 7,200 do km 9,320. Cesta poteka po gričevnatem in strmem terenu, zato so na nekaterih delih predvidene tudi podporne konstrukcije – kamnite zložbe.

Gradbena dela bodo potekala od križišča pri pokopališču v Grahovem do naselja Bločice. Rekonstrukcija 6 metrov široke ceste bo vključevala tudi razširitve vozišča v krivinah, ki bodo omogočale lažja srečanja večjih tovornih vozil.

Vzdolž trase ceste bo potekala izgradnja dvosmerne kolesarske steze skupne širine 2,50 metra (vsak pas 1,25 metra). Trasa steze se višinsko prilagaja obstoječemu terenu. Zaradi višinskih razlik med regionalno cesto in kolesarsko stezo bo le ta v delu trase (v dolžini ca 1.210 metrov) ločena z leseno varnostno ograjo.

V sklopu projekta je predvidena tudi izvedba ukrepov za zaščito dvoživk.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o podpori za projekt rekonstrukcije ceste Cerknica–Bloška Polica, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 2,6 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, skladno z Dogovorom za razvoj Primorsko-notranjske razvojne regije.

Obvoznica Krško

Namen izgradnje 5 kilometrov obvoznice Krško je:
- povečanje prometne varnosti,
- skrajšanje potovalnih časov,
- izboljšanje tehničnih elementov,
- prometna razbremenitev naselja,
- boljša navezava na vseevropsko prometno omrežje (TEN­T).

Vrednost gradbenih del celotne obvoznice je 19 milijonov evrov, pri tem je bila celotna investicija sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (FP 2007-2013 in FP 2014-2020) v višini 10,53 milijona evrov.

• Severni del obvoznice Krško
  V letih 2007-2012 je bil zgrajen severni del obvoznice od mostu pri HE Krško do starega mostu na levem bregu Save (trasa ceste v dolžini 1,9 kilometra, most čez Savo pri HE Krško in krožišče na G1­5). Gradnjo severnega dela so financirali Direkcija za infrastrukturo, HES, Občina Krško in Nuklearna elektrarna Krško.
  Direkcija za infrastrukturo je v finančni perspektivi 2007–2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobila 1,8 milijona evrov sredstev.

• Južni del obvoznice Krško
  Južni del obvoznice poteka od starega savskega mostu po rekonstruirani obstoječi lokalni cesti Krško–Vrbina na levem bregu Save do krožišča in ceste na visokovodnem nasipu. V krožišču se obvoznica odcepi na novi most čez Savo pri Žadovinku in se nadaljuje po novozgrajenem delu ceste mimo industrijske cone Žadovinek do priključka na obstoječo cesto G1­5. Skupna dolžina južnega dela je ca 3 kilometra.

V sklopu izgradnje obvoznice so bile urejene tudi kolesarske steze in površine za pešce, večnamenska pot, servisna cesta za dostop do plinske postaje in javna razsvetljava, urejeni so komunalni vodi (vodovod, elektrovodi, prenosni plinovod, distribucijski plinovod, TK vodi, širokopasovno optično omrežje, kanalizacija s prestavitvijo črpališča) in krajinska arhitektura.

Za izvedbo investicije je v finančni perspektivi 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj odobrenih 8,73 milijona evrov. Gradnjo južnega dela obvoznice je sofinancirala tudi Občina Krško v višini 2,8 mio evrov.

Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota

Južna obvoznica predstavlja izvedbo I. faze predvidene vzhodne obvoznice Murske Sobote, ki se bo kasneje, v II. fazi, nadaljevala do križišča Čarda. Izgradnja ceste pomeni spremembo prometnih razmer, saj bo nova obvozna cesta prevzela večji del prometa obstoječe regionalne ceste R3-740 (Tišinske in Cankarjeve ulice).

Južna obvozna cesta v skupni dolžini 2.720 metrov je bila prometu predana 19. 9. 2018. V sklopu obvozne ceste sta bili izvedeni dve krožni križišči (prvo z lokalno cesto Bakovci-Murska Sobota in drugo z regionalno cesto R1-232 Murska Sobota-Lipovci), priključek s Tomšičevo ulico ter 5 deviacij poljskih poti. Na lokaciji, kjer trasa prečka železniško progo Pragersko-Hodoš je zgrajen nadvoz v dolžini 43 metrov. Izgradnja je vključevala tudi namestitev prometne opreme in signalizacije, preureditev oz. zaščito komunalnih vodov ter aktivno protihrupno zaščito za naselje Bakša v skupni dolžini 292 metrov.

Gradnja južne obvoznice, ki je znašala 6,087 milijona evrov je bila sofinancirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 4,927 milijona evrov. Delež sofinancerja, Mestna občina Murska Sobota, je znašal 15.049,00 evrov.

Prednostna naložba 4.4

Izvajanje EKP 2014-2020 v okviru prednostne osi 4 za prednostno naložbo 4.4 (področje trajnostne mobilnosti – kolesarske povezave)

Dravska kolesarska povezava v območju Občine Radlje ob Dravi in Občine Podvelka, odsek Vas–Brezno

Predvidena je izgradnja kolesarske povezave na območju občine Radlje ob Dravi in občine Podvelka za namenom zagotavljanja dnevne in trajnostne mobilnosti in s tem povezovanje regionalnega središča regije z varnimi kolesarskimi povezavami.

Projekt obsega ureditev državne kolesarske povezave, ki poteka delno ob trasi državne ceste G1-1 odsek 243 Radlje–Brezno, delno po trasi obstoječih servisnih poti in delno po že asfaltiranih kolesarskih povezavah. Predmet obdelave so odseki od 37 do 44, v skupni dolžini 5,24 kilometra, od tega bo 4 kilometre novih povezav.

Ocenjena vrednost investicije je 3.942.807,00 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.017.287,20 evrov.

Izgradnja kolesarske povezave D7 Robič-Kobarid–Most na Soči–Nova Gorica–Komen–Divača–Ilirska Bistrica–Jelšane, odsek Tolmin–Modrej

Projekt obsega novogradnjo (v dolžini 2,81 kilometra) in ureditev (v dolžini 1,7 kilometra) kolesarske povezave na odseku med Tolminom in Modrejem, ki bo del državne daljinske kolesarske povezave D7, Robič–Kobarid–Most na Soči–Nova Gorica–Komen–Divača–Ilirska Bistrica–Jelšane (Soško-Kraško-Jadranska kolesarska pot).

Vzpostavitev novega, 4,6 kilometra dolgega odseka kolesarske povezave, bo omogočala, da se del dnevnih migracij preusmeri iz avtomobila na kolo, s čemer bi prispevali k zmanjšanju emisij, hrupa in škodljivih vplivov na okolje.

Predmetni odsek, je razdeljen na naslednje pododseke:

• Pododsek 1: Od obstoječe brvi čez Tolminko do obstoječe kolesarske poti pred galerijo »Pod ključem«, dolžine ca. 1.881 metrov.
• Pododsek 2: Od galerije »Pod ključem« do Modrejske ravnine v dolžini ca. 251 metrov.
• Pododsek 3: Od Modrejske ravnine do priključka za Modrej, dolžina ca. 675 metrov.
• Pododsek 4: »Modrej« križišče državne ceste G2-102/1040 z občinsko cesto JP 921571.

Ocenjena vrednost investicije je 3.413.404,75 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2.080.336,45 evrov.

Kolesarska povezava šolskega centra ter industrijske cone Muta z naselji Muta, Vuzenica in Gortina

Projekt obsega gradnjo 1,8 kilometra novih, ločenih kolesarskih površin za varno in nemoteno odvijanje kolesarskega prometa od Industrijske cone Muta in šolskega centra z navezavo na obstoječe površine za kolesarje. S tem bo zagotovljena varna kolesarska površina na celotnem odseku v skupni dolžini 3 kilometrov in sicer od industrijske cone Muta in šolskega centra do naselji Vuzenica in Muta.  Tako bodo izboljšani pogoji za hitrejši razvoj trajnostne mobilnosti na območju občine Muta in širše.

Ureditev državne kolesarske povezave DKP - D3 v območju občine Muta bo potekala od odseka št. 22 do odseka št. 24:

• Odsek 22 – kolesarska steza poteka ob pločniku ob LC 774072 tovarna Hypos-odlagališče.
• Odsek 23 – Na tem delu se trasa odcepi proti JV na obstoječo travniško pot ob robu gozda in se naveže na servisno pot ob reki Dravi.
• Odsek 24 – Trasa poteka po obstoječi servisni poti ob reki Dravi, mimo pokopališča in se naveže na lokalno cesto LC 273071 Pokopališče–Vuzenica.

Ocenjena vrednost investicije je 1.098.225,00 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 481.618,40 evrov.

Izgradnja kolesarske povezave in obnova ceste Ajdovščina–Lokavec

V sklopu projekta obnove 2,1 kilometra regionalne ceste R3-609, odsek 2117 Ajdovščina–Lokavec od km 0,600 do km 2,700, je predvidena izgradnja steze za kolesarje vzdolž ceste. Gradbena dela bodo  vključevala tudi ureditev priključkov javnih poti  k stanovanjskim objektov ter ureditev cestne razsvetljave.

Ocenjena vrednost investicije je 2.439.263,00 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 533.811,20 evrov.

Kolesarska povezava med Prevaljami in Mežico, odsek Prevalje-Poljana

V sklopu projekta bo urejena kolesarska povezava v skupni dolžini 2,41 kilometra, ki bo potekala po obstoječi občinski cesti (JP 851651) in po nekategorizirani makadamski poti ob reki Meži.

Ocenjena vrednost investicije je 679.245,00 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 213.376,00 evrov.

Rekonstrukcija ceste Spodnja Idrija s kolesarsko stezo

Projekt rekonstrukcije glavne ceste se začenja na robu trga Na vasi v Spodnji Idriji (odsek 1035, Spodnja Idrija v km 0,583) in se zaključuje na robu pred kratkim izvedenega avtobusnega postajališča za smer Idrija (odsek 1034, Spodnja Idrija-Godovič km 0,080). Projekt obsega rekonstrukcijo ceste v skupni dolžini 1,4 kilometra in izgradnjo kolesarske steze z brvjo čez reko Idrijco prav tako v skupni dolžini 1,4 kilometra.

Ocenjena vrednost investicije je 8.823.862,87 evrov, od tega je predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 3.969.983,73 evrov.

Kolesarska povezava Idrija–Mokraška vas

Kolesarska povezava med Idrijo in Mokraško vasjo je doslej potekala po obstoječih sprehajalnih poteh in mestnih ulicah ter ob državni cesti Spodnja Idrija–Godovič, kjer ni bilo nobenih urejenih kolesarskih površin ali ustrezne prometne signalizacije. Ureditev kolesarske povezave bistveno izboljšuje pogoje za varno kolesarjenje in prispevala k izboljšanju trajnostne mobilnosti.
Trasa se začne pri trgovskem centru Tuš in poteka po obstoječih pešpoteh urbanega okolja, mestnih ulicah (Vodnikovi ulici in Arkovi ulici) in obstoječih nekategoriziranih poteh izven mestnega območja (delno po pešpoti ob desnem bregu Idrijce nad betonskim dovodnim kanalom za HE Marofov) ter se zaključi pred trgovino Eurospin. Izvedba je obsegala gradnjo kolesarske poti, vključno z vsemi ostalimi potrebnimi ukrepi kot so ureditev odvodnjavanja ter prometne opreme in signalizacije, gradnjo podpornega zidu ter kamnite zložbe, dograditev obstoječega prepusta, ureditev cestne razsvetljave, zaščito ali prestavitev komunalnih vodov ter hortikulturno ureditev.

Gradnja 3,4 km dolgega odseka kolesarske povezave G4 med Idrijo in Mokraško vasjo je bila zaključena konec meseca julija 2019. Gradnjo v vrednosti 1,63 mio EUR je izvedlo podjetje SGP ZIDGRAD Idrija d.d. Skladno z Dogovorom za razvoj Goriške razvojne regije in na podlagi Odločitve o podpori št. 4-4/10/MZI/0, je bila gradnja v vrednosti 844.291,95 EUR financirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kolesarska povezava Celje–Laško (etapa I: Celje-Tremerje)

Nova kolesarka povezava med Celjem in Laškim, kjer se je do sedaj kolesarski promet v pretežnem delu odvijal po prometno obremenjeni državni cesti G1-5/0328, je povezala Mestno občino Celje kot pomembno regionalno in lokalno središče z zaledjem. Urejena kolesarska povezava zagotavljala pogoje za dnevne migracije kolesarjev, dolgoročno pa, z izboljšanjem pogojev za varno kolesarjenje, spodbuja trajnostno mobilnost. Projekt izgradnje nove kolesarske povezave prispeva k uresničevanju ciljev celostne prometne strategije Mestne občine Celje in Občine Laško, v prihodnosti (ko bo kolesarska povezava D1 povezana v celoto), pa bo zgrajeni odsek služil tudi za daljinsko kolesarjenje.

Kolesarska povezava med Celjem in Laškim bo dolga okoli 11 kilometrov, I. etapa, med Celjem in Tremerjami pa poteka v dolžini 6,1 km. Kolesarka pot v pretežnem delu poteka po levem bregu Savinje, delno po obstoječih lokalnih cestah in javnih poteh. Ureditve so obsegale gradnjo kolesarske poti in hodnikov za pešce, gradnjo podpornih konstrukcij, brv za kolesarje čez Savinjo, dve počivališči ter javno razsvetljavo.

Ocenjena vrednost investicije je 3,5 milijona evrov, od tega je, skladno z Dogovorom za razvoj Savinjske regije, predviden delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,8 milijona evrov.
I. etapa kolesarske poti je bila predana v uporabo aprila 2019.

Kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur

Državna kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur bo potekala od Celja (parkirišče Teharska cesta), ob reki Voglajni in ob železniški progi skozi Štore vse do avtobusne postaje v Šentjurju, v skupni dolžini 11,6 km.

Gradnja kolesarske povezave obsega:

• izgradnjo novih kolesarskih površin (8,6 km),
• izgradnjo 4 premostitvenih objektov čez reko Hudinjo, Voglajno ter Žikovski potok,
• 3 počivališča,
• podporne in oporne konstrukcije,
• zaščito in prestavitev vodov javne gospodarske infrastrukture,
• rekonstrukcijo platoja pri tovarni Štore Steel ter
• ureditev krajinske arhitekture.

Na podlagi Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije je bilo za projekt odobreno sofinanciranje iz ESRR v vrednosti 2,7 mio evrov. Za izvedbo gradbenih del je sklenjena pogodba z JV VOC Celje d.o.o. in Kolektor CPG d.o.o., v vrednosti 8,8 mio evrov. Predviden zaključek del je konec leta 2023.

Kolesarska povezava med Dravogradom in Otiškim Vrhom ter med Ravnami na Koroškem in Kotljami

Odsek Dravograd–Otiški Vrh

Obravnavan odsek se prične na desnem bregu reke Drave ob prenovljenem železniškem mostu s kolesarsko potjo. Pričetek poti je vodenje kolesarja s cestno signalizacijo po obstoječi javni poti, nadaljevanje poteka z izgradnjo kolesarske poti ob državni cesti G1-4/1257. Projekt obsega prestavitev ceste bližje železniški progi ter izgradnja podporne konstrukcije. Kolesarska pot se v nadaljevanju oddalji od glavne ceste, sledi gradnja brvi čez reko Mežo do obstoječe lokalne ceste na levem bregu reke Meže, po kateri poteka vse do glavne ceste G2-112/1256.

Odsek Ravne na Koroškem–Kotlje

Predmetna kolesarska pot predstavlja manjkajoči del kolesarske povezave med Ravnami na Koroškem in obstoječo potjo za pešce in kolesarje v smeri proti Kotljam. V Ravnah na Koroškem se bo kolesarska pot priključila na kolesarske površine v sklopu novega krožnega križišča na R1-227/1264 (novi trgovski center pri Javorniku). 

Dolžina obeh odsekov predvidene kolesarske povezave znaša 0,93 kilometra novih povezav.

Na podlagi Dogovora za razvoj Koroške razvojne regije je bilo za projekt odobreno sofinanciranje iz ESRR v vrednosti 1,1 mio evrov. Za izvedbo gradbenih del je sklenjena pogodba z JV STRABAG d.o.o. in VOC Celje d.o.o., v vrednosti 3,4 mio evrov. Predviden zaključek del je poletje 2023.

Kolesarska povezava Huda luknja med Velenjem in Mislinjo

Projekt obsega izvedbo kolesarske povezave v skupni dolžini 9,4 kilometrov, ki večinoma poteka po trasi opuščene ozkotirne železnice ob glavni cesti G1 od Sela pri Velenju (Mestna občina Velenje - Savinjska statistična regija) do Gornjega Doliča (Občina Mislinja - Koroška statistična regija).

Gradnja kolesarske povezave obsega:

• izgradnjo novih kolesarskih površin (9,4 kilometrov),
• umestitev novega predora Legi kamen v dolžini cca. 105 metrov,
• sanacija 3 obstoječih predorov (Paka 1, Paka 2 in Huda luknja),
• umestitev 4 novih nadvozov in 2 mostov,
• rekonstrukcija obstoječih mostov čez Jeseničnico in čez Jablanski graben,
• sanacija 15 obstoječih kamnitih opornih zidov,
• umestitev novih opornih in podpornih konstrukcij,
• preureditev para avtobusnih postajališč ob glavni cesti,
• umestitev galerije,
• umestitev 3 počivališč za kolesarje,
• na območjih, kjer je bilo to potrebno je predvideno dodatno zavarovanje brežin reke Pake,
• ureditev odvodnjavanja,
• ureditev cestne razsvetljave ter semaforizacije,
• zaščito in prestavitev vodov javne gospodarske infrastrukture ter
• ureditev krajinske arhitekture.

Na podlagi Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije je bilo za projekt odobreno sofinanciranje iz ESRR v vrednosti 2,2 mio evrov ter 1,1 mio evrov iz Dogovora za razvoj Koroške razvojne regije. Za izvedbo gradbenih del je sklenjena pogodba z JV STRABAG d.o.o., VOC Celje d.o.o., RGP d.o.o. in Prohaus d.o.o., v vrednosti 15,7 mio evrov. Predviden zaključek del je konec leta 2023. Projekt ima zagotovljeno sofinanciranje projekta s strani Ministrstva za okolje in prostor, iz Sklada za podnebne spremembe v višini 5,5 mio evrov.

Kolesarska povezava Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje, odsek Šoštanj–Mozirje

Trasa kolesarske povezave poteka od meje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, kjer se kolesarski promet vodi po obstoječi sprehajalno-kolesarski poti Velenjsko jezero–Šoštanj. Nadaljevanje poteka skozi Šoštanj, Florjan in Skorno pri Šoštanju v občini Šoštanj, nadaljuje do Paške vasi in Gorenja v občini Šmartno ob Paki ter mimo novega krožišča Soteska do naselja Ljubija v občini Mozirje. Dolžina predvidene kolesarske povezave znaša 16,4 kilometrov.

Gradnja kolesarske povezave obsega:

• izgradnjo novih kolesarskih površin (6,8 kilometrov),
• 4 premostitvene objekte – brvi,
• oporne in podporne konstrukcije,
• zaščito vodovoda in drugih komunalnih vodov,
• cestno razsvetljavo in
• ureditev krajinske arhitekture.

Na podlagi Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije je bilo za projekt odobreno sofinanciranje iz ESRR v vrednosti 2,7 mio evrov. Za izvedbo gradbenih del je sklenjena pogodba z JV VOC Celje d.o.o., RGP d.o.o., TEGAR d.o.o., NIVIG d.o.o. in ANDREJC d.o.o., v vrednosti 5,7 mio evrov. Predviden zaključek del je konec leta 2023.