Po sprejemu Teritorialne agende 2030 (TA 2030) v decembru 2020 se je pričelo izvajanje 6 pilotnih aktivnosti, ki so jih pripravili konzorciji držav pogodbenic in partnerskih držav. Te aktivnosti naslavljajo cilje in prednostne naloge TA 2030. Rezultati pilotnih aktivnosti bodo prenosljivi in na voljo tako v sodelujočih državah kot v drugih zainteresiranih državah, regijah ali organizacijah in institucijah.

Slovenija se je vključila v pilotno aktivnost za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 »Kako sektorske politike prispevajo k prostorskim (ne)ravnovesjem: Prostorski učinki politik (ang. Territorrial Impact Assessment - TIA)«, ki jo vodi Poljska. Poleg Slovenije oziroma ministrstva, pristojnega za prostor (MOP), v konzorciju deležnikov (partnerjev) sodelujejo še Nemčija, Nizozemska in Češka, aktivnost podpirata tudi Evropski odbor regij in Evropska komisija.

Namen pilotne aktivnosti je okrepiti vedenje o prostorskih učinkih sektorskih politik na specifičnih (pilotnih) območjih, ter oblikovati metodologijo, ki bo služila presoji politik s pomočjo preglednega, artikuliranega in ponovljivega metodološkega postopka. Kot metodološko izhodišče bodo upoštevani in preverjeni dosedanji pristopi presoj prostorskih učinkov (TIA pristopi), rezultat pa bodo skupna metodološka priporočila, pripravljena na osnovi preveritev na pilotnih območjih, ki so jih v posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi deležniki izbrale sodelujoče države.

Z razvojem metodologije, ki bo omogočala boljše vedenje o učinkih politik na specifična območja, bo mogoče oblikovati boljše politike, ki bodo bolj občutljive za potrebe teh območij, in s tem prispevati k zmanjšanju prostorskih neravnovesij.

Slovenija z vključitvijo v pilotno aktivnost TIA vidi priložnost za oblikovanje mednarodno usklajenega pristopa za doseganje usklajenosti ukrepov javnih politik s poudarkom na potrebah različnih vrst območij kot podporo za izvajanje nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Strategija 2050). Območja, ki jih Strategija 2050 posebej naslavlja in zanje navaja cilje in usmeritve, so urbana in podeželska območja, med urbanimi so posebej izpostavljena urbana obmejna območja, med podeželskimi pa podeželska v neposredni bližini urbanih območij, jedrna, gorska in obmejna.

K sodelovanju v pilotni aktivnosti TIA je ministrstvo pritegnilo dve območji, ki se razlikujeta po svojih značilnostih:

• čezmejno urbano območje Nova Gorica-Gorica, ki sta povezani v EZTS GO –   Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje območij občin Gorica (I), Nova Gorica (SLO) in Šempeter-Vrtojba (SLO) ter
• obmejno oz. odmaknjeno podeželsko območje Obsotelje in Kozjansko, ki ga pokriva območna razvojna agencija Razvojna agencija Sotla.

Obe območji se srečujeta z izzivi na področjih, za katera je pomembna podpora sektorskih politik in njihova usklajenost.

Strokovno podporo pri izvajanju slovenskega dela pilotne aktivnosti zagotavljajo sodelavci Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Aktivnosti na pilotnih območjih

Sodelovanje, ki ga vzpostavljamo z deležniki pilotnih območij, ima podporno funkcijo in je namenjeno izmenjavi znanja, obstoječih praks in okrepitvi vedenja o prostorskih  učinkih  sektorskih  politik  na  specifična  (pilotna) območja, preveritvi predloga presoje učinkov na prostor ter testiranju metode v primeru izbrane politike. V času trajanja projektne pilotne aktivnosti od aprila 2021 do aprila 2023 bosta na vsakem od pilotnih območij organizirani dve delavnici.

Pilotno območje Obsotelje in Kozjansko

Pilotno območje Obsotelje in Kozjansko obsega občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah.

Na podlagi prvega sestanka z območno Razvojno Agencijo Sotla (RA Sotla) v septembru 2021, ki je prevzela koordinacijo aktivnosti z deležniki pilotnega območja, je bila 30. novembra 2021 v Rogaški Slatini izvedena prva delavnica presoje izbrane politike Strategije kulturne dediščine 2020-2023 na prostor. Vabljeni so bili predstavniki lokalnih deležnikov pilotnega območja in sosednjega čezmejnega območja, udeležili pa so se je predstavniki občin pilotnega območja, Razvojne agencije Sotla, Razvojne agencije Kozjansko, Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), Razvojnega centra Planiranje d.o.o. Celje, Javnega zavoda Kozjanski park, Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja, območne enote Zavoda za varstvo naravne dediščine Celje in resornega ministrstva, pristojnega za kulturo. V ocenjevanje prostorskih učinkov izbrane politike so se preko spleta vključile tudi predstavnice čezmejne Zagorske razvojne agencije (ZORA).

Udeležencem so bile uvodoma predstavljene pilotna aktivnost TIA, metoda presoje prostorskih učinkov (TIA) in ukrepi izbrane politike – Strategije kulturne dediščine 2020-2023. Sledil je interaktivni del, v katerem so udeleženci kvalitativno identificirali potencialne učinke izbrane strategije na njihovo območje.

V zaključnem delu je bilo predstavljeno kvantitativno ocenjevanje učinkov, ki bo z udeleženci delavnice izvedeno preko spleta v februarju 2022.

Teritorialna agenda 2030

Teritorialna agenda 2030 je bila sprejeta 1. decembra 2020 na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje, prostorski razvoj in/ali teritorialno kohezijo. Poudarja pomen strateškega prostorskega načrtovanja in določa njegovo usmeritev ter poziva h krepitvi prostorske razsežnosti sektorskih politik na vseh ravneh upravljanja. Namen agende je spodbujati vključujočo in trajnostno prihodnost za vse kraje ter prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi.

Teritorialna agenda 2030 opredeljuje dva splošna cilja, in sicer pravično Evropo in zeleno Evropo, ki imata skupaj šest prednostnih nalog za razvoj evropskega ozemlja kot celote, skupaj z vsemi njegovimi kraji.