Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami

Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami zajema njihov nakup, prodajo in zakup. Vsak pravni posel v zvezi s prometom mora odobriti upravna enota, ki tudi preveri, ali je promet potekal po postopku in skladno z zakonom ter če so bile upoštevane določbe glede predkupnih upravičencev. Če oseba uveljavlja prednostno pravico kot kmet, upravna enota v postopku preveri, ali ima status kmeta. 

Odprava zaraščanja kmetijskih zemljišč

Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev.

Podpora se dodeljuje za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskih načrtih lokalnih skupnosti po namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena z vrsto dejanske rabe:

• 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
• 1500 – drevesa in grmičevje.

Ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije na podlagi uredbe, ki ureja izvajanje ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih objavi javni razpis za odpravo zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Za izvajanje ukrepa je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Za odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč se zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije.

Agromelioracije kmetijskih zemljišč

Z agromelioracijami kmetijskih zemljišč se izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšuje dostop na kmetijsko zemljišče, s čimer se povečuje pridelava hrane. Agromelioracije kmetijskih zemljišč se lahko izvajajo, če to dopušča prostorski akt občine. Če gre za območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba za agromelioracijo pridobili soglasje ali dovoljenje pristojnih organov. 

Agromelioracije kmetijskih zemljišč se delijo na zahtevne in nezahtevne.

 Zahtevne agromelioracije:

• izdelava in razgradnja teras,
• ureditev manjših odvodnjavanj na površini nad 1 ha,
• ureditev novih poljskih poti,
• agromelioracije, katerih del je vnos zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije.

Nezahtevne agromelioracije so:

• izravnava zemljišča,
• krčitev grmovja in dreves,
• izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
• nasipavanje rodovitne zemlje,
• odstranitev kamnitih osamelcev,
• ureditev obstoječih poljskih poti,
• ureditev gorskih in kraških pašnikov,
• apnenje,
• ureditev manjših odvodnjavanj na površini do 1 ha in
• založno gnojenje.

Za nezahtevne agromelioracije odločbe o uvedbi agromelioracije ni treba pridobiti.

Za zahtevne agromelioracije in agromelioracije na komasacijskem območju je treba pridobiti odločbo o uvedbi agromelioracije. V postopku izdaje odločbe o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju se presoja vse načrtovane agromelioracije - nezahtevne in zahtevne.

Za izvajanje agromelioracij se zagotavljajo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Od 1. 1. 2023 je osnova za črpanje sredstev Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027.

Komasacije kmetijskih zemljišč

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kot 15 zemljiških parcel. Razdrobljena in razpršena zemljiška posest zmanjšuje hektarske donose, povečuje stroške pridelave in znižuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva. S komasacijo želimo to izboljšati in omogočiti učinkovito ter smotrno rabo kmetijskih zemljišč. Za izvedbo komasacij se zagotavljajo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Od 1. 1. 2023 je osnova za črpanje sredstev Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027.

V okviru komasacije kmetijskih zemljišč, v katero so lahko vključena tudi zemljišča drugih namenskih rab, se zemljišča na določenem območju  zložijo in ponovno razdelijo med lastnike tako, da dobi vsak čimbolj enoten kompleks parcel na novem zemljiškem katastru.

Predlog za uvedbo komasacije lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa lahko tudi komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Z uvedbo komasacije se morajo strinjati lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega območja komasacije.

Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se vloži na pristojno upravno enoto.

Vloga za pridobitev odločbe o uvedbi komasacije mora vsebovati tudi:

• predvidene meje komasacijskega območja,
• predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja,
• mnenje javne službe kmetijskega svetovanja,
• predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba komasacijskega postopka na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih.

Na podlagi pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije se razgrnejo:

• elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju;
• elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju;
• idejna zasnova ureditve komasacijskega območja;
• elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju.

Komasacijski udeleženci lahko podajajo pripombe na razgrnjene elaborate, ki se glede na smiselnost pripomb lahko sproti popravljajo. Po razgrnitvi vseh elaboratov pristojna upravna enota izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada.

Razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih

Razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih je agrarna operacija, ki je bila v Zakon o kmetijskih zemljiščih uvedena aprila 2022.

Solastnina na kmetijskem zemljišču se lahko deli z namenom izboljšanja uporabe zemljišča, če so izpolnjeni določeni pogoji. Dosedanji solastnik zemljišča tako na podlagi njegove izkazane volje pridobi zemljišče v izključno last. Delitev je možna na kmetijskih zemljiščih v solasti Republike Slovenije, na katerih je solastnina nastala po zaključenih denacionalizacijskih postopkih.

Predmet delitve solastnine je posamezna zemljiška parcela ali več zemljiških parcel. Predlog za delitev solastnine na kmetijskih zemljiščih lahko vložijo solastniki, ki imajo več kot dve tretjini solastniških deležev in se z delitvijo solastnine strinjajo.

Postopek delitve vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki preverja izpolnjevanje pogojev ter soglasja solatnikov. Del postopka je tudi javna razgrnitev, ki poteka najmanj 15 dni v prostorih ministrstva.

Solastnik, ki se strinja z delitvijo in želi svoj delež v izključno last, praviloma dobi eno parcelo. Solastniki, ki ne želijo izključne lastnine, ostanejo v solastniški skupnosti in se jim določi solastniški delež. Parcelacija se izvaja tako, da solastnik dobi parcelo čim bližje svoji lastnini ali uporabljenim zemljiščem. Razlika v površini nove parcele glede na solastniški delež ne sme presegati 15 odstotkov. Vse nove parcele morajo imeti dostop ali urejeno služnost poti.

Pravnomočna odločba ministrstva je podlaga za vpis v zemljiški kataster in knjigo.

Namakanje kmetijskih zemljišč

Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, močno vpliva na kmetijstvo. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z gradnjo namakalnih sistemov.

Namakalni sistem se lahko zgradi, če to dopušča prostorski načrt občine. Če gre za območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba pridobiti soglasja ali dovoljenja pristojnih organov. Namakalni sistem se lahko tudi razširi ali zmanjša, lahko se pa tudi ukine.

Za izgradnjo namakalnega sistema, njegovo razširitev, zmanjšanje ali ukinitev morate pridobiti odločbo.

Namakalni sistemi se delijo na:

• lokalne namakalne sisteme (javni namakalni sistemi v lasti lokalne skupnosti),
• državne namakalne sisteme (javni namakalni sistemi v lasti Republike Slovenije) in
• zasebne namakalne sisteme (v lasti fizičnih ali pravnih oseb).

Za gradnjo namakalnih sistemov se zagotavljajo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Od 1. 1. 2023 je osnova za črpanje sredstev Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027.

Upravljanje in vzdrževanje osuševalnih in državnih namakalnih sistemov

Z osuševalnimi in državnimi namakalnimi sistemi se uravnava vodni režim v tleh. Za pravilno in nemoteno delovanje je treba poskrbeti za redno vzdrževanje osuševalnih in državnih namakalnih sistemov. V ta namen je bila ustanovljena Državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih, ki jo izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Za posamezni osuševalni in državni namakalni sistem državna javna služba pripravi letni program vzdrževanja, v katerem so opredeljena vzdrževalna dela in njihove okvirne finančne vrednosti. Sredstva za izvedbo nalog vzdrževanja zagotavljajo lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč znotraj posameznega osuševalnega ali državnega namakalnega sistema.