Pomen gozdov

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja. S slednjim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Gozd ni samo obnovljiv vir lesa, temveč tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode.

Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje. Obenem pa je gozd pomemben del naravne in kulturne dediščine. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih rabah del slovenske kulture. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture.

Skrbno z gozdom - z gozdovi ravnajmo spoštljivo

Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil.

Pri preživljanju časa v gozdu imejte zato v mislih:

• Ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika.
• Gozd je moj prijatelj, z njim ravnam spoštljivo.
• Doživljam ga z vsemi čutili.
• Upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov.

Deset pravil gozdnega bontona

1. Vsak gozd ima lastnika. Upoštevajte, da ste gostje gozda in njegovega lastnika. Na njegove morebitne želje in navodila se odzovite s prijaznostjo.

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po Zakonu o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih in rekreacija v gozdu).

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda mora zato:

• gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi na podlagi Zakona o gozdovih;
• dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
• dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

Zavod za gozdove Slovenije spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov. Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.

2. Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh.

Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali reševanje ljudi oziroma premoženja.

V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Dovoljena je ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s cestno prometnimi predpisi in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Ustavljanje je dovoljeno tudi na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje ob javnih shodih in prireditvah.

Ježa in vožnja s kolesom brez motorja sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh. Tovrstne poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in označijo lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost.

Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali,  Zavod določi poseben režim prometa.

Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod za gozdove Slovenije.

V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

Za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh se uporablja zakon o planinskih poteh, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa zakon o gozdovih. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja.

Vožnja s kolesi v naravnem okolju je lahko dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev. Organizator je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v kar največji možni meri vrniti v prvotno stanje.

3. Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje in ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda.

Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi o gozdovih.

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda mora zato:

• gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi;
• dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
• dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali.

V gozd ne hodimo v močnem vetru. Veter lahko z dreves lomi veje ali pa celo podira drevesa. Ravno tako se v gozd ne odpravimo, kadar nastaja žled ali pa pada moker sneg.

4. Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.

Delo v gozdu je v vseh fazah pridobivanja lesa nevarno. Gozdnemu delavcu mora biti samoumevno, da sam zmanjša tveganja povezana s tehniko dela, pravilnim rokovanjem in izbiro ustreznega orodja ter oceno potencialnih nevarnosti na najnižjo možno raven. Varno delo pomeni tudi preudarno ravnanje, saj z najemom profesionalne storitve sečnje in spravila lastnik gozda doseže dva cilja: čim manjše tveganje in kar največjo gospodarnost dela.

Vsako približevanje in zadrževanje obiskovalcev gozda na območju sečišča in na gozdnih vlakah, kjer poteka spravilo lesa, je smrtno nevarno. Ko zaslišite hrup gozdarskih strojev, ostanite na varni razdalji!

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.  Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe  (izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti. Če po izvedeni sečnji lastnik gozda oziroma izvajalec sečnje ne uredi sečišča v skladu s predpisi, mu lahko ZGS z odločbo določi dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.

Delovišča v gozdu, kjer se izvajajo gozdna dela, morajo biti praviloma označena z opozorilno tablo za delo v gozdu.

5. Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za življenje gozda, zato je nabiranje omejeno. Okrasna drevesca za praznike kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena z ustrezno plombo-nalepko.

V gozdu rastejo številni gozdni sadeži in plodovi. Pod določenimi pogoji jih lahko nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. Med gozdne plodove štejemo kostanj, borovnice, robidnice,  brusnice, robidnice, gozdne jagode itd. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove.

Gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah.

Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:

• največ 2 kg gob,
• največ 2 kg kostanja,
• največ 2 kg borovnic,
• največ 2 kg malin,
• največ 2 kg robidnic
• največ 2 kg gozdnih jagod,
• največ 2 kg brusnic,
• največ 2 kg mahov,
• največ 1 kg čemaža,
• največ 1 kg drugih zelnatih rastlin, največ 2 kg drugih plodov.

Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.

Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije.

Nabiranje gozdnih sadežev kot osebno dopolnilno delo

Nabiranje gozdnih sadežev spada v seznam del, ki se pod določenimi pogoji lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo (ODD). Na ta način torej posameznik (fizična oseba) lahko zakonito nabira gozdne sadeže in zelišča ter jih prodaja.

Pred začetkom opravljanja dela mora fizična oseba ODD ustrezno priglasiti prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, kupiti pa mora tudi vrednotnice. Nabiralci gob morajo spoštovati naslednja pravila:

• goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
• prepovedana je uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje,
• gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
• gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

Okrasna drevesca

Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko ustrezne barve, na kateri je letnica tekočega leta. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva na zaraščajočih se kmetijskih površinah, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale.

Gozdarji bodo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega in bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Drevesca je priporočljivo postaviti v stojala z vodo, saj bodo tako obstojnejša. Po koncu uporabe jih razrezane odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurimo v pečeh.

Idealno ekološko rešitev predstavlja v Sloveniji pridelano drevesce z neokrnjeno koreninsko grudo, posajeno v lonec, ki ga po uporabi posadimo v primerno okolje. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče.

6. Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti.

Največji problem na področju smeti in odpadkov v gozdu so nelegalna odlagališča, ki jih je več kot polovica v grmiščih ter redkem in strnjenem gozdu. Strokovnjaki na podlagi okoliščin in dejstev sklepajo, da je v Sloveniji med 30.000 in 40.000 predvsem gradbenih divjih odlagališč.

Kljub bolj ozaveščenim ljudem ter izobraževalnim akcijam  o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov se število divjih odlagališč ne zmanjšuje. Odlaganje odpadkov je prepovedano (gre za prekršek ali celo kaznivo dejanje) in ima negativne ekološke, zdravstvene, ekonomske in socialne posledice za celotno družbo. Velik problem tega področja je neodkritost storilcev. Zaradi tega je pomembno, da obiskovalci gozdov aktivno opazujejo okolico in morebitne nepravilnosti sporočijo pristojnim organom.

7. Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na urejenem kurišču.

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kurišče je obdano z negorljivim materialom;
• območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj 1 meter je očiščeno vseh gorljivih snovi;
• najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 metrov;
• naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega 10 %;
• premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od 2 metrov;
• ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od 2 metrov, a ne več kot 5 metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov;
• kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.

V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti, da kurišče nadzoruje polnoletna oseba ter da se  po končanem kurjenju ogenj in ostanki popolnoma pogasijo.

Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno v gozdnih rezervatih, varovalnih gozdovih ter gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij  (varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine).

Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• na območju kurjenja  gorijo naravni materiali, ki jih kurimo zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja;
• vsaj 1 meter od zunanjega roba območja kurjenja ne sme biti gorljivih snovi;
• najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen vsaj 10 metrov od zunanjega roba območja kurjenja;
• naklon terena območja kurjenja ne presega 10 %;
• premer območja kurjenja ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 metrov;
• ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 metrov, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja kurjenja več kot 50 metrov.

V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti:

• da kurjenje nadzoruje polnoletna oseba;
• da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.

Pri kurjenju v gozdu je treba upoštevati vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

8. Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo, zato ne povzročamo nepotrebnega hrupa. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom.

Divjad je prepovedano vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.

Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.

Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta namen odrejenih območij.

Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen če se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem. Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu najdbo onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.

9. Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja.

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije.

Naravna sestava drevesnih vrst se ohranja in vzpostavlja zlasti:

• z naravnim pomlajevanjem avtohtonih drevesnih vrst;
• pri obnovi s sajenjem ali setvijo z izbiro drevesnih vrst, ki ustrezajo rastiščnim razmeram;
• z nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, pri kateri se

ohranja in vzpostavlja naravna zmes drevesnih vrst in odstranjujejo tujerodne vrste, ki bi lahko ogrozile naravno sestavo drevesnih vrst.

Naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.

10. Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti vodnih virov in količine vode v krajini. Na optimalno delovanje gozda kot posrednika med padavinami in končnim porabnikom vode odločilno vpliva stanje gozda, kot so stopnja gozdnatosti, zmes različnih drevesnih vrst, vertikalna in horizontalna struktura gozda, ohranjenost gozdov in način gospodarjenja z gozdnimi sestoji.

Gozd mehansko in biološko čisti vodo, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, uravnava vodni režim z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode s površja, upočasni taljenje snega zaradi gozdne vegetacije ter ohranja vodo v gozdnih tleh in rastlinah. S tem gozd pripeva k ugodnejši porazdelitvi količine odtekajočih voda. Ob visokih vodah so odtoki manjši in naredijo manj škode, v sušnem obdobju pa gozd zagotavlja počasnejše in enakomernejše odtekanje vode. Če gozda ne bi bilo, bi bilo precej več poplav, plazov, zemeljskih usadov in hudourniških pojavov.

Gozd in zimske radosti

Tudi pozimi morajo obiskovalci narave in gozda s s primernim obnašanjem prispevati k trajnostnemu gospodarjenju z gozdom in naravnimi viri. Alpski in nordijski smučarji, deskarji in ostali obiskovalci gozda naj pozimi  upoštevajo naslednja pravila:

1. Informirajte se o izbranem smučišču. Podpirajte in obiskujete smučarske centre, kjer skrbijo za okolje.
2. Izberite okolju prijazen javni prevoz kot sta avtobus ali vlak.
3. Če ste se odločili za prevoz z osebnim avtomobilom, poskrbite, da bo polno zaseden.
4. Ko ste na dopustu v smučarskem centru, pustite vaše osebno vozilo na parkirišču in za prevoze uporabljajte smučarski avtobus.
5. Smučajte, deskajte in tecite na smučeh le, če je na smučišču in tekaških progah dovolj snega.
6. Držite se označenih smučarskih prog in tekaških poti.
7. Upoštevajte označbe in navodila ter zaprtja prog.
8. Ne smučajte zunaj smučarskih prog, še posebej ne v predelih, poraščenih z gozdom.
9. Ne smučajte v zavarovanih območjih.
10. Svoje odpadke vzemite s seboj in jih odložite na predpisanem mestu.

Previdno v gozdu

Informativno izobraževalna akcija Previdno v gozdu je povezana z aktualno problematiko varstva pri delu ter izobraževanja in informiranja lastnikov in obiskovalcev gozdov, kjer se srečujemo s preštevilnimi nesrečami pri delu v gozdu ter konflikti med izvajalci gozdnih del in obiskovalci gozda. Delovišča v gozdu, kjer se izvajajo gozdna dela (sečnja, spravilo in prevoz) lesa morajo biti praviloma označena z opozorilno tablo za delo v gozdu.