Skoči do osrednje vsebine

Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad, saj je življenjski slog v veliki meri v rokah posameznika, nanj pa vplivajo tudi družba, v kateri posameznik živi in javnozdravstveni ukrepi, ki so mu na voljo.

K povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, je pojavljanje rakave bolezni pogostejše, in pričakovati je, da bo breme te bolezni pri nas vse večje.

Informacije o bremenu raka v Sloveniji zbira Register raka.

Pet najpogostejših vrst raka pri nas, ki obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni: kožni rak (brez melanoma), rak prostate, raki debelega črevesa in danke, rak dojke, rak pljuč. 

Državni program obvladovanja raka

Program dejavnosti, nalog in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito delovanje na področju obvladovanje raka, v Sloveniji poteka od leta 2010.

Državni program obvladovanja raka - DPOR, ki s strateškimi in specifičnimi cilji nadgrajuje prvotni petletni program,  je v ospredje postavil dejstvo, da rak tako v Sloveniji kot v svetu postaja najpomembnejši javnozdravstveni problem. Že vzpostavljenim aktivnostim dodaja novosti, ki jih je še potrebno zagotoviti, da bi lahko v prihodnosti to bolezen obvladovali. Bolezen približno enako prizadene oba spola, s staranjem prebivalstva pa je pričakovati vedno večje število bolnikov. Rak zato postaja pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Epidemiološka predvidevanja, da bo rak kot vzrok umrljivosti v kratkem postal prvi problem človeštva, ki bo prehitel bolezni srca in ožilja, so se v nekaterih državah že uresničila.

Slovenski in svetovni kazalniki kažejo, da je rak velik javnozdravstveni problem, ki neposredno ali posredno prizadene veliko število ljudi, breme te bolezni pa bo v prihodnje še naraščalo. Z namenom uspešnega obvladovanja bremena raka je leta 2010 nastal prvi državni program obvladovanja raka, za obdobje 2022-2026 pa je potrjen nov, že tretji tak dokument, ki je nastal v sodelovanju številnih strokovnjakov, zdravstvene politike in civilne družbe. Cilji in aktivnosti v DPOR so povezani tudi z drugimi pomembnimi zdravstvenimi področji v Sloveniji ter usmeritvami na evropski ravni.

S 1. januarjem 2022 upravljanje tega programa od Ministrstva za zdravje prevzema Onkološki inštitut Ljubljana.

Cilji Državnega programa obvladovanja raka bodo doseženi le z usklajenim delovanjem vseh delov zdravstvenega sistema, ki so z izdelanimi specifičnimi cilji programa opredeljeni za področje primarne in sekundarne preventive, diagnostike in zdravljenja, celostne rehabilitacije, paliativne oskrbe, raziskovanja, izobraževanja, spremljanja bremena raka in informacijske tehnologije. Za doseganje vsakega od teh specifičnih ciljev programa so opredeljeni ukrepi, časovni roki in njihovi nosilci. Poleg tega dokument opredeljuje tudi prenovljeno in bolj operativno shemo vodenja programa, ki bo omogočala transparentno, kompetentno in strokovno usmerjanje enega najkompleksnejših sistemov našega zdravstvenega sistema.

O izvajanju zapisanih ukrepov in aktivnostih lahko preberete na portalu DPOR

Državni program obvladovanja raka 2022 - 2026

  • Cilji in aktivnosti v Državnem programu obvladovanja raka 2022 - 2026 so povezani tudi z drugimi pomembnimi zdravstvenimi področji v Sloveniji ter usmeritvami na evropski ravni. S 1. januarjem 2022 upravljanje tega programa od Ministrstva za zdravje prevzema Onkološki inštitut Ljubljana.
    Strategije in programi

DPOR 2022 - 2026 ima zastavljene tudi ambiciozne cilje na področju izboljševanja kakovosti življenja bolnikov z rakom z okrepitvijo pristopov celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe, ki naj se vključujeta v obravnavo bolnika že takoj po postavitvi diagnoze. Tako rehabilitacijske kot paliativne storitve potrebujejo boljše povezovanje med različnimi izvajalci v mreži zdravstvene dejavnosti, nekatere kadrovske okrepitve, predvsem pa je cilj, da je več bolnikov deležnih tovrstne podpore.

Logotip državnega programa obvladovanja raka

logotip državnega programa obvladovanja raka

Presejalni programi raka

Slovenija je redka evropska država, ki v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja nudi vse tri presejalne programe raka. Vključitev v program oz. pregled je za zavarovano osebo brezplačen in se izvaja na poziv izvajalca, navadno s pisnim povabilom. 

S presejalnimi programi želimo zmanjšati umrljivost, znižati število na novo zbolelih ljudi in odkrivati raka v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so v program osebno povabljeni vsi ljudje določene starostne skupine, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Udeležba v programih je brezplačna. Presejalni programi so z vidika javnega zdravja učinkoviti, če je udeležba vanje vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Pričakovane rezultate začnejo kazati šele več let po uvedbi.

Presejanje za raka materničnega vratu

Organizirano presejanje za raka materničnega vratu (Državni program ZORA) je stekel leta 2003. Program izvajajo timi reproduktivnega zdravja – ambulantni ginekologi, koordinacijo, centrali informacijski sistem in spremljanje programa vodi Onkološki inštitut Ljubljana.

Presejanje za raka dojk

Program DORA slovenskim ženskam v starosti med 50. in 69. letom zagotavlja enakopraven dostop do zgodnjega odkrivanja in hitre obravnave raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Program je centralizirano voden in organiziran populacijski program. Po celi Sloveniji deluje enotno in po visokih evropskih smernicah kakovosti. Cilj  programa je za 25 do 30 % zmanjšati umrljivost za rakom dojk.  

Presejanje za raka debelega črevesa in danke

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit je namenjen ženskam in moškim v starosti od 50 do 74 let. V program bodo posamezniki iz ciljne populacije vključeni vsaki dve leti. Za postopek presejanja se uporablja imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu, ki omogoči odkriti tiste posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da so zboleli za RDČD. Posamezniki s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu bodo napoteni na kolonoskopijo.