Skoči do osrednje vsebine

Spremljanje in izkoreninjenje bolezni pri divjih živalih

Divje živali predstavljajo nenehno tveganje za prenos povzročiteljev bolezni na domače živali in ljudi. Z zmanjševanjem tega tveganja ter zgodnjim odkrivanjem morebitnih pojavov bolezni v populacijah divjih živali lahko preprečimo velike ekonomske škode ter zmanjšujemo ogroženost zdravja in življenj ljudi.

Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2023

V letu 2023 so v okviru Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2023 predpisani naslednji ukrepi, ki jih je treba izvajati v populacijah divjih živali:

  • Steklina:
    • preiskave na prisotnost virusa stekline - potrebno je pregledati vse najdene poginule in povožene lisice ter šakale, ki jih pobere izvajalec veterinarsko higienske službe (VHS) in lisice oziroma druge divje živali, ki se jih vzorči za namene preiskave parazitarnih zoonoz; 
    • preiskave na prisotnost Lyssavirusov v populaciji netopirjev.
       
  • Bolezen Aujeszkega, klasična prašičja kuga in afriška prašičja kuga (APK): 
    • preiskave vzorcev krvi odstreljenih divjih prašičev v skladu s programom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR);
    • preiskave najdenih poginulih in povoženih divjih prašičev na klasično prašičjo kugo.
  • Aviarna influenca:
    • sistematični nadzor aviarne influence pri prostoživečih pticah se izvaja v skladu s Prilogo II Delegirane uredbe 2020/689/EU in programom, ki ga pripravi UVHVVR.

Za enotno izvajanje ukrepov, predpisanih v Odredbi, je pripravljeno obvezno navodilo, ki določa postopke za izvajanje Odredbe - poglavje G. Preventivni ukrepi pri divjadi in prostoživečih živalih:

  • točka XX. in točka XXI - steklina, Lyssavirusi pri netopirjih,
  • točka XXII. - bolezen Aujeszkega, klasična prašičja kuga in APK,
  • točka XXIII. - klasična prašičja kuga in APK,
  • točka XXIV. - aviarna influenca.

Nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

V skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK, Uradni list RS, št. 200/20) je vsak, ki v naravi najde poginulega divjega prašiča oziroma njegove ostanke, dolžan o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje (112). 

Vzorčenje in preiskave opravi Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, vzorce in rezultate preiskav vnese v Informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (EPI) ter o rezultatih obvesti UVHVVR.

Postopek prijave, odvoz, vzorčenje in preiskave najdenih poginulih divjih prašičev je opisan v poglavju II. Nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih (člen 15. in 16. ZNUAPK).

Spremni obrazci za divje živali

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Poročila o spremljanju bolezni pri divjih živalih

Poročilo o spremljanju bolezni pri divjih živalih za leto 2022

V letu 2022 je bilo na preiskavo za steklino poslanih 259 živali iz območja 105 občin v Republiki Sloveniji. Prisotnost virusa stekline ni bila ugotovljena.

Iz območja 69 lovskih družin in 7 lovišč s posebnim namenom je bilo v preiskavo na APK in klasično prašičjo kugo (KPK) poslanih 393 vzorcev krvi divjih prašičev. Rezultati preiskav na APK in KPK so bili negativni. Na prisotnost teh bolezni je bilo preiskanih tudi 258 najdenih poginulih oziroma povoženih divjih prašičev. Rezultati preiskav so bili negativni.

Poročilo o spremljanju bolezni pri divjih živalih za leto 2021

V letu 2021 je bilo v Sloveniji na bolezen APK preiskanih 669 vzorcev rednega odstrela in 447 vzorcev poginulih ali povoženih divjih prašičev. Pozitivnih primerov ni bilo.

Na steklino je bilo v Sloveniji pregledanih 270 sumljivih in 1.053 odstreljenih lisic. Pozitivnih primerov ni bilo.

Poročilo o spremljanju bolezni pri divjih živalih za leto 2020

V letu 2020 je bilo v Sloveniji na bolezen APK preiskanih 323 vzorcev rednega odstrela in 139 vzorcev poginulih ali povoženih divjih prašičev. Pozitivnih primerov ni bilo.

Na steklino je bilo v Sloveniji pregledanih 1.155 lisic. Pozitivnih primerov ni bilo.

Poročilo o spremljanju bolezni pri divjih živalih za leto 2019

V letu 2019 je bilo v Sloveniji na bolezen APK preiskanih 381 vzorcev rednega odstrela in 139 vzorcev poginulih ali povoženih divjih prašičev. Pozitivnih primerov ni bilo.

Na steklino je bilo v Sloveniji pregledanih 1.332 lisic. Pozitivnih primerov ni bilo.