Kaj so obstojna organska onesnaževala?

Obstojna organska onesnaževala (Persistent Organic Pollutants - POPs ) so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki se bioakumulirajo in prenašajo po zraku, vodi in s selitvenimi vrstami čez mednarodne meje ter odlagajo daleč od kraja izpusta, kjer se akumulirajo v kopenskih in vodnih ekosistemih. To so zelo stabilne spojine, ki se uporabljajo npr. kot pesticidi v kmetijstvu in kot vhodne snovi pri tehnoloških procesih v industriji ali pa nastajajo kot so-produkti pri različnih industrijskih procesih in sežigu.

Ljudje in drugi živi organizmi smo obstojnim organskim onesnaževalom izpostavljeni preko živil, preko pitne vode ter z vdihavanjem zraka. Preko prehranjevalne verige se ob vsakokratnem prehajanju k višjim organizmom v verigi njihove koncentracije v organih in maščobnih tkivih nenehno povečujejo (bioakumulirajo), najvišje so v organizmih na vrhu prehranjevalne verige. Zato so koncentracije onesnaževal v tkivih organizmov, denimo v ribah in morskih sesalcih,  lahko tudi nekaj tisočkrat višje kot koncentracije v naravnem okolju.

Značilnosti obstojnih organskih onesnaževal:

• obstojnost (v okolju se zadržujejo zelo dolgo preden razpadejo),
• zmožnost za prenos v okolje na velike razdalje (potujejo na vse strani zemeljske oble, tudi do 1000 km daleč in s tem predstavljajo grožnjo vsem ljudem in okolju v svetovnem merilu),
• bioakumulacija (vnašajo se v žive organizme s prehranjevanjem, pitjem vode in dihanjem in se lahko akumulirajo v vseh tkivih, predvsem v maščobnem tkivu),
• škodljivi učinki (zaradi strupenosti in ekotoksičnosti škodujejo ljudem in živalim).

Zaradi posebnih lastnosti obstojnih organskih onesnaževal jih poleg EU zakonodaje regulirajo tudi posebni mednarodni sporazumi in programi.

Podlaga

V juliju 2019 je stopila v veljavo Uredba  (EU) 2019/1021, ki prenavlja in razveljavlja Uredbo ES št. 850/2004. Cilj uredbe je varovanje ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali s prepovedjo, čimprejšnjo odpravo ali z omejevanjem proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi, zajetih v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih in Protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja. Določene pristojnosti se z novo uredbo prenašajo na Evropsko kemijsko agencijo (ECHA). Za izvrševanje uredbe sta pristojna Ministrstvo za zdravje (Urad za kemikalije) in Ministrstvo za okolje in prostor.

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih

Republika Slovenija je podpisnica Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih. Glavni cilj te je zaščita zdravja ljudi in okolja z uporabo previdnostnega načela. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih ureja mednarodno sodelovanje, prepoved proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza, zmanjšanje emisij nenačrtno proizvedenih so-produktov, uporabo alternativnih kemikalij in tehnik ter upravljanje z zalogami in odpadki obstojnih organskih onesnaževal.