Skoči do osrednje vsebine

Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem

Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča moteče učinke na zdravje in počutje človeka. Z oddaljenostjo od vira elektromagnetnega sevanja ter njegovo kratkotrajno uporabo, je vpliv sevanja možno umiliti oziroma izničiti.

Elektromagnetno sevanje (EMS) je sevanje oziroma delovanje in vpliv elektromagnetnega polja, ki nastane pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici, in kot tako pomeni tveganje za škodljive učinke na zdravje človeka.

Viri elektromagnetnega sevanja

Uporaba virov elektromagnetnega sevanja je sestavni del našega življenja, pri čemer prednjačijo električne naprave, ki jih vsak dan uporabljamo v gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih. Zaradi občasne in kratkotrajne rabe te naprave nimajo pomembnega vpliva na počutje in zdravje človeka.

Pomembnejšo obremenitev povzroča bližina močnejših virov sevanja, kot so visokonapetostni daljnovodi (110 kV ali več), bazne postaje mobilne telefonije ter radijski in televizijski oddajniki. Ker obremenitev elektromagnetnega sevanja z oddaljenostjo od vira sevanja strmo pada, je večina ljudi izpostavljena le majhnemu delu mejne vrednosti, kot jo določajo predpisi na tem področju.

Mejne vrednosti izpostavljenosti sevanju

Mejno vrednost obremenitve z EMS smo določili glede na stopnjo varstva pred sevanji, ki je odvisna od občutljivosti posameznega naravnega ali življenjskega območja. Za območje I. stopnje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanji in kjer se hkrati pričakuje daljša prisotnost prebivalstva, je mejna vrednost večja za faktor 10 od mejne vrednosti območja II. stopnje varstva pred sevanji, kjer se dovoljuje poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč.

Območje I. stopnje varstva pred sevanjem zajema območje stanovanj, bolnišnic, turističnih objektov, vzgojno-izobraževalnih ustanov ter igrišč in javnih parkov.

Območje II. stopnje varstva pred sevanjem zajema industrijska in obrtna območja ter tudi območja, ki so v območju I. stopnje varstva pred sevanjem namenjena cestnemu ali železniškemu prometu.

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) je leta 1998 izdala smernice glede mejnih vrednosti izpostavljenosti EMS. Te smernice temeljijo na znanstveno dokazanih škodljivih vplivih EMS na človeka, ki je stalno (24 ur na dan) izpostavljen sevanju. Tako določene mejne vrednosti so za faktor 50 nižje od dokazanih škodljivih vplivov.

Omenjene mejne vrednosti z varnostnim faktorjem 50 se uporabljajo v Republiki Sloveniji za območje II. stopnje varstva pred sevanjem, za območje I. stopnje varstva pred sevanjem pa je ta faktor še večji in znaša 500.

Ustreznost obratovanja virov EMS nadziramo prek pooblaščenih izvajalcev monitoringa s prvimi meritvami ob prvem zagonu ali rekonstrukciji vira sevanja ter pozneje s periodičnimi meritvami vsako tretje leto za visokofrekvenčni vir sevanja (nad 10 kHz) oziroma vsako peto leto za nizkofrekvenčni vir sevanja.

Obratovalni monitoring

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo