Skoči do osrednje vsebine

Živilom se lahko dodajajo različne snovi z namenom, da se obogati hranilna in biološka vrednost živil. V proizvodnji se jim lahko dodajajo vitamini, minerali in njihove soli ter druge hranilne snovi v predpisanih količinah in v dovoljenih kemijskih oblikah.

Namen obogatitve živil

Pri proizvodnji živil se lahko uporabljajo številne hranljive snovi in druge sestavine: vitamini, minerali, vključno z elementi v sledovih, aminokisline, telesu nujno potrebne (esencialne) maščobne kisline, vlaknine, različne rastline in zeliščni ekstrakti.

Vitamini in minerali ter nekatere druge snovi se se živilom dodajajo predvsem zaradi: 

  • pomanjkanja enega ali več vitaminov oziroma mineralov v prehrani ljudi,
  • možnosti izboljšanja prehranskega stanja oziroma odprave možnih pomanjkanj prehranskih vnosov vitaminov ali mineralov,
  • sprememb prehranskih navad,
  • razvoja splošno sprejetih znanstvenih dognanj o vlogi vitaminov in mineralov v prehrani in posledičnih učinkih na zdravje.

Proizvajalci živilom dodajajo vitamine in minerale z različnimi nameni, zaradi ponovne vzpostavitve njihove vsebnosti, če je bila ta zmanjšana med postopki proizvodnje, shranjevanja ali ravnanja z živilom, ali zaradi obogatitve njihove hranilne sestave.

Dodajanje vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom je zakonsko urejeno z Uredbo (ES) 1925/2006 o dodajanju vitaminov mineralov in drugih snovi živilom  ter Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.