Delitev kohezijskih regij

Evropska unija je vzpostavila skupno statistično klasifikacijo teritorialnih enot, znano pod imenom NUTS, da bi omogočila zbiranje, razvoj in objavo usklajenih regionalnih statističnih podatkov v EU. Ta hierarhični sistem se uporablja tudi za socialno-ekonomske analize regij in oblikovanje posegov v okviru kohezijske politike EU. 

Raven NUTS je določena na podlagi števila prebivalcev: NUTS 1 (najmanj 3 milijone in največ 7 milijonov); NUTS 2 (najmanj 800.000 in največ 3 milijone); NUTS 3 (najmanj 150.000 in največ 800.000).

Za Slovenijo velja sprememba na ravni NUTS 2 od 1. januarja 2008, kar pomeni, da je razdeljena na dve kohezijski regiji:

• Vzhodno Slovenijo in
• Zahodno Slovenijo.

Pri razdelitvi evropskih sredstev je bila delitev na dve kohezijski regiji prvič uporabljena v programskem obdobju 2014 do 2020. 

Kohezijska regija Zahodna Slovenija se od leta 2016 ponovno uvršča med evropske razvite regije, Vzhodna Slovenija pa ostaja med manj razvitimi.

Predstavitev kohezijskih regij v številkah.

Kohezijska regija Vzhodna Slovenija

Kohezijska regija Vzhodna Slovenija ima:

• Število prebivalcev: 1.105.046
• Površina (km²): 12.433
• Število razvojnih regij: 8
• Število občin: 148
• Gostota poselitve (število prebivalcev na km²): 88,9

Kohezijska regija Zahodna Slovenija:

Kohezijska regija Zahodna Slovenija ima:

• Število prebivalcev: 1.003.931
• Površina (km²): 7.840
• Število razvojnih regij: 4
• Število občin: 64
• Gostota poselitve (število prebivalcev na km²): 128,1

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2021

Delovanje kohezijskih regij

Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije, v katerega imenuje vsaka razvojna regija pet predstavnikov. 

Razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje k vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije.

Naloge razvojnega sveta kohezijske regije:

• pri opravljanju svojih nalog svet sodeluje z ministrstvi, regijami, občinami, združenji gospodarskih dejavnosti, samoupravnima narodnima skupnostma ter javnimi in nevladnimi organizacijami, z regijami drugih držav pa svet sodeluje na področju regionalnega razvoja ter evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja;
• spremljanje in proaktivno sodelovanje v okviru izvajanja evropske kohezijske politike;
• zastopanje interesov regij v procesu izvajanja programov evropskega teritorialnega sodelovanja;
• spodbujanje, podpiranje in koordiniranje regionalnega in med-regionalnega razvojnega povezovanja;
• mednarodno sodelovanje (Skupščina evropskih regij, Regions4Cohesion, Zavezništvo za kohezijo, Odbor regij).

Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija ima 40 članov iz osmih razvojnih regij. Te so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska.       

Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija ima 20 članov iz štirih razvojnih regij, ki so Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska.