Dvostranski odnosi z Argentino in drugimi državami akreditacije

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.

Argentina je Slovenijo priznala 16. januarja 1992. Skupaj s Čilom in Urugvajem je bila ena prvih držav regije, ki je priznala Republiko Slovenijo. Diplomatski odnosi so bili vzpostavljeni 13. aprila 1992, Republika Slovenija pa je svoje veleposlaništvo v Buenos Airesu odprla 24. septembra 1994.

Odnosi med državama so dobri, prijateljski in pozitivni ter se postopoma poglabljajo. Pomembno os bilateralnih odnosov predstavlja slovenska skupnost v Argentini, ki šteje okoli 30.000 Slovencev in njihovih potomcev.

Na območju, za katerega je veleposlaništvo pristojno (Argentina, Čile, Paragvaj, Peru in Urugvaj), delujejo trije častni konzuli (Buenos Aires, Mendoza, Bariloče) ter po eden v Santiagu de Čile (Čile), Asunciónu (Paragvaj), Limi (Peru) in Montevideu (Urugvaj).

Več novic o dvostranskih odnosih Slovenije z državami v pristojnosti Veleposlaništva Buenos Aires najdete pri posamezni državi v zbirki Države.

Povezane teme

  • Slovenci v Južni Ameriki

    V Južni Ameriki po ocenah živi več kot 30 tisoč oseb slovenskega rodu. Največ jih je v Argentini, manjše skupnosti pa živijo tudi v drugih južnoameriških državah. Priseljevali so se v treh valovih – pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Še danes so zelo aktivni, posebej pripadniki povojnega vala in njihovi potomci, organizirani so v številna društva, prav tako marsikje organizirajo slovensko sobotno šolo, na ta način uspešno ohranjajo znanje slovenskega jezika in narodno pripadnost tudi med mladimi.

Na vrh strani