Geodezija
Na površje rotacijskega elipsoida projiciramo točke zemeljskega površja, preden jih preslikamo na ravnino, da izdelamo karto. Zaradi različne gostote snovi v notranjosti Zemlje in njenega razgibanega površja je njena oblika še dodatno deformirana. Fizikalno jo zato določa geoid, telo, ki ga omejuje srednji nivo morij in oceanov, podaljšan pod kontinente. Od te ploskve merimo nadmorske višine.
V okviru sodelovanja v mednarodnih organizacijah na Geodetski upravi prispevamo tudi k proučevanju razsežnosti in oblike Zemlje kot planeta, njene dinamike (vrtenja in tektonike) ter težnostnega polja. Predvsem pa skrbimo za prostorsko evidentiranje grajenih in naravnih danosti ter pojavov na območju Slovenije. Geodeti pojavom in danostim določamo položaj (koordinate), geolokacijo. Poleg tega zagotavljamo pogoje za navigacijo, optimalno in varno potovanje med izbranimi lokacijami, na kopnem, po morju in v zraku. Pogoj za natančno in točno določanje položaja in navigacijo je kakovostna geodetska osnova.
Državni koordinatni sistem
Ob upoštevanju mednarodnih standardov smo vzpostavili in vzdržujemo državni prostorski koordinatni sistem, ki obsega horizontalno in vertikalno sestavino. Koordinatni sistem je določen matematično, dejansko pa je vzpostavljen z določitvijo koordinat na terenu stabiliziranih geodetskih točk, s čimer je teoretično določen koordinatni sistem pričvrščen na Zemljo kot planet. Podobno velja za vertikalno sestavino – srednji nivo morja, ki je izhodišče državnega višinskega sistema, je določen na podlagi dolgoletnega spremljanja plimovanja morja na mareografskih postajah. Geodeti smo določili tudi državno kartografsko projekcijo, ki jo uporabljamo za prehod z ukrivljenega površja Zemlje na ravnino, v državni ravninski koordinatni sistem. Ta je uporabljen na kartah in v načrtih ter seveda v prostorskih evidencah, torej georeferenciranih zbirkah prostorskih podatkov.
Državni topografski sistem
Za potrebe države in lokalnih skupnosti vodimo in vzdržujemo zbirko topografskih podatkov in kart različnih meril. Osnova za vzdrževanje so posnetki cikličnega aerofotografiranja, ki se izvaja že od leta 1975 in nam vsaka tri leta daje osvežene podatke o stanju in pojavih na zemeljskem površju. Najbolj uporabljani izdelek cikličnega aerofotografiranja je ortofoto, to je fotografija, pretvorjena iz centralne projekcije v ortogonalno projekcijo. To nam omogoča kartografski prikaz aerofotografij, ki jih tako lahko uporabimo kot podlage drugim slojem in na njih tudi merimo.
Državna meja
Meja Republike Slovenije s sosednjimi državami je določena z mejnimi točkami, ki jih vodimo in vzdržujemo v evidenci državne meje. Večina mejnih točk na državni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko je na terenu tudi označena z različnimi mejnimi znamenji, mejne točke so opisane v mejni dokumentaciji. Podatki o poteku državne meje služijo predvsem za grafični prikaz državne meje, za uskladitev podatkov zemljiškega katastra in registra prostorskih enot z državno mejo.
Register zemljepisnih imen
Za pravilno razumevanje kart so velikega pomena tudi zemljepisna imena. Na Geodetski upravi skrbimo, da so imena pravilno umeščena v prostor in slovnično pravilno zapisana. Pravilni zapis zemljepisnih imen je določen v Slovenskem pravopisu in Toponimskih navodilih za Slovenijo, pri tem pa nam pomaga tudi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije.
Zakonodaja s področja geodezije
- Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS)
- Pravilnik o podrobnejši vsebini registra zemljepisnih imen
- Pravilnik o podrobnejši vsebini zbirke podatkov daljinskega zaznavanja
- Pravilnik o katalogu topografskih podatkov in topografskem ključu
- Pravilnik o kartografskem ključu
- Uredba o določitvi parametrov horizontalne sestavine in gravimetričnega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, imen teh sestavin in državne kartografske projekcije
- Uredba o načinu pisanja zemljepisnih imen na državnih kartah na narodnostno mešanih območjih v Republiki Sloveniji
- Pravilnik o podrobnejši vsebini zbirke podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema
- Uredba o določitvi parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema
- Zakon o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško (ZEDMRH)
- Sklep o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško v evidenci državne meje
- Pravilnik o načinu evidentiranja državne meje z Republiko Hrvaško
- Uredba o poteku meje naselij ob državni meji z Republiko Hrvaško v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča
- Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2)