Vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje

Karierna pot vsakega posameznega strokovnega delavca se začne z izbiro študijskega programa, nadaljuje se z uvajalnim obdobjem, uspešno opravljenim strokovnim izpitom in samostojnim vstopom v igralnico, razred ali skupino. Vendar pa je to šele začetek razvoja vsakega posameznega strokovnega delavca. Vsak posameznik se mora, če želi opravljati delo z malčki, otroki ali mladostniki, pa tudi odraslimi nenehno vseživljenjsko izobraževati in usposabljati.

Vstop v poklic

Učiteljski poklic je reguliran, kar pomeni, da pogoje za opravljanje poklica določa zakon. Pogoji za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela so določeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, podzakonski predpisi pa določajo smer izobrazbe za učitelje ter druge strokovne delavce v posameznem javnoveljavnem programu.

Učitelji v osnovni šoli in gimnaziji ter učitelji splošnoizobraževalnih predmetov v poklicni oziroma strokovni šoli morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, vzgojitelji v vrtcih in učitelji strokovnoteoretičnih predmetov v poklicnih in strokovnih šolah pa izobrazbo ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje.

V uvajalnem obdobju se strokovni delavci s pomočjo mentorja usposabljajo za samostojno opravljanje dela v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Obdobje uvajanja v pedagoški poklic temelji na programu uvajanja in interakcij vzgojitelj ali učitelj začetnik, mentor, ravnatelj, ki se prilagodi glede na status zaposlitve ter učno in delovno obveznost vzgojitelja ali učitelja začetnika. Diplomanti, ki se prvič zaposlijo na področju vzgoje in izobraževanja, četudi brez strokovnega izpita ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje s področja delovnih razmerij, imajo možnost najmanj dva meseca delati v sodelovanju ter pod mentorstvom izkušenega učitelja. Ministrstvo zaposlovanje diplomantov spodbuja tudi z razpisi pripravniških mest. 

O končanem uvajalnem obdobju opravljajo strokovni delavci državni strokovni izpit, s katerim pridobijo polno poklicno kvalifikacijo za delo v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Za opravljanje strokovnega izpita  mora kandidat izkazati ustrezno izobrazbo, ustrezen obseg vzgojno-izobraževalnih izkušenj in opravljene aktivnosti v vzgojno-izobraževalnem zavodu.  

Karierno napredovanje ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje

Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju lahko napredujejo v nazive mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik. Za napredovanje v nazive morajo strokovni delavci pridobiti dovolj delovne dobe, izkazati uspešnost pri svojem delu, uspešno končati programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobiti dodatna funkcionalna znanja ter opraviti različna dodatna strokovna dela.

Strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju je na voljo vrsta kakovostnih programov ter načinov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Z javnim razpisom za izbor programov profesionalnega usposabljanja ministrstvo izbere programe profesionalnega usposabljanja za objavo v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS) ter določi pogoje za njihovo sofinanciranje. Ministrstvo vsako leto objavi tudi javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, zaposlenih v vrtcih ter šolah, ki izvajajo javno službo.