Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe

Jedro vizije dolgotrajne oskrbe je krepiti mrežo storitev v skupnosti, ki bo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, omogočila čim dlje ostati v domačem okolju, če to želijo. Cilj reforme je tistim, ki institucionalno varstvo potrebujejo, zagotoviti, da bo zanje to tudi bolj finančno dostopno in dosegljivo.

Kaj prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi

Dolgotrajno oskrbo ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v središče obravnave postavlja posameznika in posameznico, cilja na ohranjanje njihove samostojnosti in zagotavlja oskrbo po meri.

Zakon prinaša:

• boljšo dostopnost in dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe, ki bodo financirane iz javnih sredstev,
• poleg osnovnih pravic do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka tudi dodatni storitvi e-oskrbe in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki delujejo preventivno in omogočajo, da posameznik čim dlje ostaja v domačem okolju,
• vstopne točke na območnih centrih za socialno delo, ki bodo zagotavljale boljšo informiranost o pravicah z naslova dolgotrajne oskrbe,
• ocenjevanje upravičenosti na podlagi ocenjevalnega orodja, ki na prvo mesto postavlja samostojnost posameznika in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,
• oskrbo po meri človeka bo na podlagi sodelovanja z uporabnikom (in/ali s svojci) pripravil koordinator dolgotrajne oskrbe (zaposlen pri izvajalcu storitev dolgotrajne oskrbe) v obliki osebnega načrta.

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe

Oseba, zavarovana za dolgotrajno oskrbo, lahko pravice do dolgotrajne oskrbe koristi, če je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisna od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Ob tem mora izpolnjevati naslednje pogoje: 

• je zavarovana za dolgotrajno oskrbo 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe,
• ima urejeno stalno ali začasno bivanje v Republiki Sloveniji,
• se uvršča v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe,
• ne prejema primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebno asistenco (razen če to določa Zakon o osebni asistenci).

Vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe se začnejo sprejemati en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic, kar pomeni, da se vloga za oskrbovalca družinskega člana lahko pri pristojnem centru za socialno delo odda od 1. decembra 2023 naprej, za vse ostale pravice pa postopoma po 1. juniju oziroma po 1. novembru 2025.

Več o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.