Po uvodnih nagovorih Marka Hölbla, predsednika programskega odbora konference (»Konferenca ne ponuja le platforme za izmenjavo idej in izkušenj med gospodarstvom, državno upravo ter raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami, temveč vzpostavlja tudi mostove med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo«), in Slavka Žitnika, predsednika Slovenskega društva Informatika, je kot častna govornica nastopila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.

Po njenih besedah nas osrednja tema tokratne konference spodbuja k skupnemu cilju – ustvariti varen, zanesljiv, human in okolju prijazen svet – in pri tem je umetna inteligenca lahko naše dragoceno orodje. A njena uporaba poleg izjemnih priložnosti prinaša tudi izzive, zato moramo biti pozorni na njeno etično uporabo.

»Evropska unija je s sprejemom prve tovrstne zakonodaje na svetu naredila pomembne korake k zagotavljanju etične rabe umetne inteligence, ki spoštuje človekove pravice in temeljne vrednote. Slovenija je dejavna soustvarjalka tega procesa. Umetna inteligenca ima pomembno mesto v naših strateških dokumentih, kot so Digitalna Slovenija 2030, Nacionalni program za umetno inteligenco in Nacionalni načrt digitalnega desetletja. 

V začetku februarja letos je Slovenija na Brdu pri Kranju v soorganizaciji z Unescom gostila Globalni forum o etiki v umetni inteligenci. Okoli ene najbolj aktualnih tem sodobnega časa se je zbralo več kot 600 udeležencev iz 67 držav. Na podlagi tamkajšnje razprave in ugotovitev je po koncu foruma osem tehnoloških velikanov, med njimi tudi Microsoft, Mastercard, Lenovo, Telefonica in LG, podpisalo prvi tak sporazum o spoštovanju etičnih načel in človekovih pravic pri razvijanju zaupanja vredne umetne inteligence, ki dela v dobro ljudi. 

Če vprašate ChatGPT, kateri so najpomembnejši mejniki v svetovnem razvoju na področju upravljanja in etike umetne inteligence v letu 2024, vam bo povedal, da sta to sprejetje EU Akta o umetni inteligenci in Drugi globalni forum o etiki v umetni inteligenci, ki je bil organiziran v Sloveniji.«

»Slovenija pa ni bila naključno izbrana gostiteljica tega pomembnega foruma. Imamo namreč odlično tradicijo na področju umetne inteligence. Po zaslugi naših raziskovalk in raziskovalcev je Slovenija na mednarodni ravni cenjena kot zanesljiva partnerica pri obravnavi fenomenov umetne inteligence.«

Po njenih besedah je za uspešno uvajanje rabe sodobnih tehnologij na širokem spektru področij, kjer lahko ima še zlasti umetna inteligenca vrsto izredno pozitivnih učinkov, nujno izpolniti nekaj osnovnih pogojev. Eden takih je zaupanje javnosti – zagotoviti je treba, da so algoritmi umetne inteligence zasnovani tako, da so njihovi procesi in odločitve razumljivi za uporabnike; da vključujejo mehanizme za preprečevanje pristranskosti in diskriminacije; da so zanesljivi in dosledni v svojih odločitvah ter odporni na napake in zlorabe ter da delujejo v skladu z veljavno zakonodajo in etičnimi smernicami, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih vrednot.

Prvi pogoj za etično rabo umetne inteligence, ki dela v dobro ljudi in planeta, pa so izobraženi in osveščeni uporabniki. Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima tu jasne cilje in uresničljive načrte, ki jih izvajamo za prav vse prebivalce in prebivalke: za otroke in mladostnike, za odrasle, za starejše in za ženske oziroma za skupine, ki bi jim lahko pretila izključenost iz procesa digitalne preobrazbe. 

Usposabljanja smo lani izvedli v več kot 80 odstotkih slovenskih občin ter teritorialno dobro pokrili vso državo. V usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc odraslih in starejših je bilo lani vključenih skoraj 24.000 udeležencev. V neformalna usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc otrok in mladih je bilo lani vključenih skoraj 6000 mladih. S kampanjami, kot sta Ugrizni se v sovražni jezik in Premisli, nato stisni, ozaveščamo tudi o nevarnostih dezinformacij, sovražnega govora in medvrstniškega nasilja. 

»Naš cilj je vključujoča družba, v kateri so posamezniki in posameznice opremljeni s poznavanjem sodobnih digitalnih tehnologij, da se znajo v vsakem trenutku spoprijeti s problemi in izkoristiti priložnosti. Prav znanje je naša temeljna vrednota, prvi pogoj za razvoj in temelj vseh naših načrtov za bližnjo prihodnost. Izobraževanje, pridobivanje in posredovanje znanja, usposabljanje in opremljanje prebivalstva za čim boljši vstop v digitalni svet, je investicija. Pri britanski fundaciji Good Things so nedavno izračunali, da se jim vsak funt, ki ga vlada investira v digitalno preobrazbo, vrne v višini 9,48 funta,« je dejala ministrica Stojmenova Duh.

Delovno področje Ministrstva za digitalno preobrazbo je po njenih besedah zelo široko, velike pa so tudi naše ambicije: zmanjšati digitalni razkorak s pomočjo digitalnih kompetenc in orodij; krepiti zaupanje družbe v digitalno okolje z varnim spletnim okoljem, spoštljivo komunikacijo ter jasnim razumevanjem digitalizacije; izboljšati digitalno ponudbo in uporabo digitalnih javnih storitev in vzpostaviti enotno digitalno identiteto za uporabnike; omogočiti gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev ter neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G;  spodbujati razvoj pametnih mest in lokalnih skupnosti. 

»Ena od ključnih prioritet našega ministrstva pa so digitalne javne storitve, ker je to digitalni obraz našega javnega sektorja, kot ga vidijo končni uporabniki. Njihova pričakovanja so visoka, kar je tudi prav. S sodelavkami in sodelavci si na dnevni bazi prizadevamo, da visoka pričakovanja tudi izpolnimo.«

Na plenarnem predavanju je David Kasabji (analitik varnostno-obveščevalnih podatkov pri podjetju NIL) opisal vlogo umetne inteligence v kibernetski varnosti, ki pa jo izkoriščajo tudi hekerji, da so z njeno uporabo hitrejši in povečujejo število napadov. »Korak pred hekerji smo lahko le z investicijo v znanje,« je med drugim menil Kasabji.

Priznanja društva so dobili: Nives Fileš (Slovensko društvo Informatika), dr. Matjaž Gams (Institut Jožef Stefan), ekipa Odprti podatki Slovenije (Marina Rajič, MDP, Alenka Pšeničnik, MJU) ter Niko Schlamberger, ki je prejemnik zlatega častnega znaka Slovenskega društva Informatika.

Metka Zaletel (NIJZ) in Špela Urh Popovič (Noema Cooperating d. o. o.) pa sta prejeli eNagrado za projekt eSmrti: razvoj, testiranje, dokumentiranje in uvedba informacijske rešitve za izvajanje digitalizacije procesa poročanja o vzrokih smrti. (Obrazložitve bodo objavljene na spletni strani društva.)

Na konferenci so predavali tudi strokovnjaki MDP: Kristina Valenčič, Tadej Gabrijel (Digitalne rešitve za učinkovito digitalno preobrazbo), mag. Tatjana Mizori Zupan in Ana Oblak ter Andrej Kalan (Primer dobre prakse sodelovanja med portali, gradniki in lastniki storitev), Tadej Henzel (Digitalizacija internih procesov v javni upravi: primer rešitve poenotenja in centralizacije poslovanja), Aleš Veršič in Mirjana Kljajić Borštnar (Podatkovni prostori kot spodbujevalec podatkovnega gospodarstva).

Konferenca se nadaljuje še v sredo, ko bodo med drugimi nastopili tudi dr. Aida Kamišalić Latifić, Samo Zorc, Mojca Štruc, Oton Mikek, Andrej Herakovič in dr. Dunja Zupan Vrenko, Miha Jesenko, Karmen Kern Pipan, Alenka Žužek Nemec in Aleš Pelan.