Motoristi oziroma “powered two wheelers (PTW)“ sodijo v skupino ranljivih udeležencev v prometu zaradi več vzrokov:

• niso obdani s ''ščitom'',
• dinamika vožnje dvoslednih vozil se razlikuje od dinamike vožnje enoslednega vozila (dvosledno: volan, enosledno: krmilo in kot nagiba),
• majhna masa glede na preostale vrste motoriziranih udeležencev, ki prihajajo iz nasprotne strani),
• majhen prečni profil glede na preostale vrste motoriziranih udeležencev (težja zaznavnost),
• ukrepi za zagotavljanje pasivne varnosti so praviloma prilagojeni dvoslednim vozilom in lahko enoslednim vozilom pomenijo nevarnost,
• motorna kolesa imajo v primerjavi z dvoslednimi vozili večje razmerje kW/kg.

To je spoznala tudi EK, zato v novelaciji Direktive 2008/96 (Direktiva 2019/1936) motoriste izrecno uvršča v skupino ranljivih udeležencev:

• posebno pozornost je treba nameniti varnosti pešcev, kolesarjev in motoristov (”...v vseh fazah ... je potrebno preveriti projekt za vse skupine ranljivih udeležencev ...”) – novi člen 6b;
• ranljivi udeleženci so natančno določeni v novem členu 2 (10);
• priloga II: vključene so nove zahteve (n in h), posebej zaradi motoristov.

Priljubljenost motornih koles v Sloveniji ves čas narašča. V Sloveniji je, po zadnjih podatkih MZI, število izdanih vozniških dovoljenj tako za kategorijo A kot tudi za kategorijo B približno

195.000. Število registriranih motornih koles se povečuje in s porastom števila motoristov na cestah se povečuje tudi verjetnost njihove udeležbe v prometnih nesrečah.

Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 130.935 motornih koles in koles z motorjem. Čeprav je v zadnjih letih skupno število prometnih nesreč v Sloveniji v upadanju, pa se je število nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles, povečalo. Delež hudo poškodovanih in umrlih motoristov je glede na skupno število poškodovanih in umrlih v prometnih nesrečah bistveno višji, kot je njihov delež v strukturi prometa.

DRSI je v preteklosti sama ali v sodelovanju z drugimi slovenskimi pristojnimi institucijami izvedla vrsto aktivnosti na področju izboljšanja prometne varnosti motoristov: s preventivnimi akcijami in izobraževanjem, z dodatno prometno signalizacijo in izboljšanjem prometnovarnostnih razmer na/ob cesti. Vendar je bila večina teh aktivnosti kurativna.

S pričujočo smernico pa se Slovenija postavlja ob bok nekaterim državam (Avstriji, Nemčiji, Norveški, Portugalski, Veliki Britaniji, Franciji in Španiji), ki že imajo predpise s področja projektiranja, opremljanja in vzdrževanja cest za večjo varnost motoristov, kar pa ima preventivni pomen. Smernica tako vsebuje dognanja in predloge držav, ki se s področjem zagotavljanja prometne varnosti motoristov ukvarjajo že dalj časa. Je povzetek dobrih praks držav z najvišjo ravnjo prometne varnosti motoristov in dodaten prispevek k zagotavljanju prometne varnosti motoristov v Sloveniji.