Skoči do osrednje vsebine

Aviarna influenca v Sloveniji

Situacija pri prostoživečih pticah in ukrepi

Visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 je bila konec decembra potrjena pri prostoživečih pticah. Da bi se preprečil prenos bolezni s prostoživečih ptic na perutnino, so bili sprejeti določeni ukrepi za območje celotne Slovenije.

Zaradi ugodnejše epizootiološke situacije glede HPAI pri prostoživečih pticah, je DSNB na seji 31. 3. 2022 sprejel sklep o ukinitvi ukrepov. 

Priporočila za lovce in ornitologe

Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.

Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi,...), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:

  • uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
  • namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (npr. Ecocid 1%) za najmanj 15 minut,
  • čiščenje in razkuževanje obutve.

HPAI pri prostoživečih pticah v sezoni 2021/2022

V Sloveniji je bil 27. 12. 2021 potrjen prvi primer HPAI H5N1 v sezoni 2021/2022. Ugotovljen je bil pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica.

Primeri HPAI H5N1 so so bili potrjeni še pri:

  • labodih grbcih v občinah Hoče – Slivnica, Novo mesto, Lenart, Majšperk, Maribor, Krško, Starše, Škocjan in Grosuplje;
  • rečnem galebu v Mariboru;
  • raci mlakarici v občini Majšperk;
  • rumenonogem galebu na Ptuju in
  • sivi čaplji v občini Škocjan.

Skupno je bilo v sezoni 2021/2022 potrjenih 50 primerov pri prostoživečih pticah. Zadnji primer je bil potrjen 27. 1. 2022.

Grafični prikaz pojavov HPAI

Situacija pri perutnini

Zaradi izbruha HPAI pri domači perutnini v občini Slovenska Bistrica je Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) 27. 12. 2021 določilo zaščitno in ogroženo območje ter ukrepe, ki se izvajajo na teh območjih.

Po preteku predpisanega obdobja in izvedenih vseh ukrepih, tako na okuženem gospodarstvu kot območjih z omejitvami, ter na podlagi negativnih rezultatov kliničnih pregledov in preiskav, se na podlagi sklepov DSNB s 27. 1. 2022 odpravijo ukrepi ter zaščitno in ogroženo območje.

Zaradi primerov HPAI, potrjenih pri prostoživečih pticah, še vedno ostajajo v veljavi ukrepi, ki veljajo za celotno območje Slovenije in so objavljeni na tej spletni strani.

Pozivamo rejce, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, saj le tako lahko zmanjšajo možnost vnosa bolezni v rejo in prenos med rejami:

  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
  • omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...),
  • uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino,
  • izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).

Ukrepi za zgodnje odkrivanje bolezni

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:

  • zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
  • padec nesnosti (za več kot 5 %),
  • povišan pogin (za več kot 3x od običajnega dnevnega pogina),
  • kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!