Skoči do osrednje vsebine

Večletni finančni okvir 2021-2027

Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet Evropske unije v sedemletnem obdobju in s tem okvir za sprejem letnih evropskih proračunov. Finančni okvir mora zagotavljati, da se odhodki unije izvršujejo na urejen način in v mejah njenih lastnih sredstev.

Vsebuje določbe, ki jih je treba upoštevati v letnem proračunu unije, in s tem postavlja temelje finančne discipline. Usklajevanje večletnega finančnega okvirja tradicionalno velja za tehnično in politično najzahtevnejše v Evropski uniji, saj njihov rezultat določa potencialno finančno pozicijo držav članic glede na proračun EU, poleg tega pa posredno določa smer, v katero se bo razvijala EU v naslednjem obdobju.

Sredstva evropske kohezijske politike so ključna razvojna sredstva, do katerih država lahko dostopa. Z okvirjem kohezijske politike 2021-2027 se želi nadoknaditi asimetrični razvoj regij znotraj evropske skupnosti. Prve predstavitve o finančni perspektivi v okviru evropske kohezijske politike segajo v maj 2018, ko je Evropska komisija predstavila okvir za obdobje 2021 - 2027. Glavna značilnost prihodnjega okvira je osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko Evropska unija (v nadaljevanju EU) doseže najboljše rezultate.

V predlogu Evropska komisija podpira naslednja prednostna področja:

  1. pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
  2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj);
  3. bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo);
  4. bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
  5. Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

 Ključna novost, ki jo prinaša posodobljeni okvir evropske kohezijske politike v obdobju 2021 - 2027 je združeno izvajanje skladov in enoten sklop pravil, ki zmanjšujejo birokracijo in prinašajo enostavnejše postopke v okviru dodelitve sredstev. Prav tako bo več pozornosti namenjeno povečani prožnosti in morebitnim spremembam prioritet, ki jih narekujejo nastajajoče potrebe. Evropska kohezijska politika v obdobju 2021 - 2027 omogoča več sinergije, povezovanja in sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev na področju inovacij, podnebnih ukrepov, rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in skladen regionalni razvoj. Ker je EU zavezana transparentnosti in preglednosti bo za vse programe še naprej v veljavi preverjanje v naprej določenih merljivih ciljev. Novi okvir uvaja letni pregled uspešnosti v obliki političnega dialoga med organi pristojnimi za programe in komisijo. Za povečanje preglednosti bodo državljani lahko spremljali dvomesečna poročila o izvajanju, ki bodo objavljena na podatkovni platformi o koheziji.

Slovenija je za potrebe evropske kohezijske politike razdeljena v dve kohezijski regiji – Zahodno in Vzhodno. Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih iz leta 2016 dosega zahodna kohezijska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov. Celotna Slovenija pa dosega 83 odstotkov razvitosti EU. Slovenija je bila v pogajanjih o evropskem proračunu, ki so se zaključila julija 2020, uspešna, saj ostaja neto prejemnica. V prihodnjih sedmih letih (2021 - 2027) bo prejela 2,9 milijarde evrov na področju evropske kohezijske politike, 1,5 milijarde sredstev v okviru kmetijske politike in 100 milijonov iz Sklada za pravičen prehod. Sklad za pravičen prehod predstavlja ključno orodje za območja, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel.

Zaradi stisk, ki jih je prinesla epidemiološka situacija je Evropski svet sledil predlogom komisije in za odpravljanje gospodarske in socialne škode koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje delovnih mest oblikoval nov instrument za okrevanje imenovan Next Generation European Union. Instrument gradi 750 milijard evrov, sestavljen je iz 360 milijard evrov posojil in 390 milijard evrov nepovratnih sredstev. Slovenija je iz tega naslova pridobila 3,6 milijarde evrov posojil in 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, do katerih je upravičena v primeru priprave ustreznega načrta za okrevanje in odpornost. V njem mora predstaviti ustrezen načrt strukturnih reform, ki bodo podkrepljena z investiranjem v ključna področja. Črpanje sredstev iz opisanega instrumenta bo na voljo do konca leta 2026.

Ministrstvo za pravosodje bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost s pomočjo investicij in reform nadaljevalo proces dosedanjih prioritet, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu pregonu gospodarske kriminalitete ter zagotavljanju orodij za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu. Okrepila se bodo prizadevanja za povečanje dostopnosti pravosodnega sistema ter njegova prilagoditev novim, modernim načinom poslovanja in potrebam državljanom, ki sledijo izzivom digitalizacije.

Več informacij o finančni perspektivi EU 2021 - 2027 je na voljo na tej povezavi.