Skoči do osrednje vsebine

Dialog z državljani je neprestan proces, zato vabljeni, da se aktivno vključite in delite vaše mnenje o pomembnih vprašanjih skupne evropske prihodnosti.

Slovenija ima izkušnje z vključevanjem civilne družbe v razprave o evropskih zadevah že od predpristopnega časa. Na ravni EU je postalo posvetovanje o prihodnosti Evrope zelo aktualno zaradi posledic gospodarske in finančne krize, zlasti intenzivno je bilo pred volitvami v Evropski parlament leta 2014 in 2019.


A v Sloveniji dialoga z državljani ne vidimo kot enkraten projekt, ampak kot neprestan proces. Zato smo namesto posameznih projektov vzpostavili trajni model posvetovanj z državljani o prihodnosti EU v lokalnih okoljih. Vlada skupaj z občinami pripravimo razpravo o treh temah, ki so še posebej pomembne za občanke in občane posamezne lokalne skupnosti. Ti lahko v dveh urah predstavnikom lokalne, nacionalne in evropske ravni predstavijo svoje mnenje, skrbi in predloge, kako naj razvijamo evropsko integracijo. Posvete torej organiziramo kot forumsko razpravo, kjer ni panelistov, ampak so vsi razpravljavci enakovredni. Odmik od koncepta, kjer večino časa bodisi strokovnjaki bodisi politiki razpravljajo, državljani pa imajo vlogo poslušalcev in jim je odmerjen prostor v času za vprašanja, je korak v smeri razvoja aktivnega državljanstva. Da razprava gladko teče, skrbi moderator posveta, ki podaja izhodišča in vzpodbuja razpravo ter skrbi, da smo vsi udeleženci slišani.

  • Posvet z državljani o prihodnosti EU v Slovenskih Konjicah

    Občina Slovenske Konjice in Vlada Republike Slovenije vas vabita na posvetovanje o prihodnosti Evropske unije "Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani"

    Dvorana Konjičanka, Stari trg 41, Slovenske Konjice
  • Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani?

    Občina Grosuplje in Vlada Republike Slovenije vas vabita na posvetovanje o prihodnosti Evropske unije v Grosuplje. Pogovarjali se bomo o tem, kako državljanke in državljani občutimo prisotnost EU v vsakdanjem življenju in kakšna je naša pripadnost EU ter skupnim evropskim vrednotam. Izpostavili pa bomo tudi dve temi, ki sta za občino Grosuplje še posebej zanimivi, to sta turizem in EU sredstva za razvoj.

    Družbeni dom, Taborska 1, Grosuplje
  • Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani?

    Občina Škofja Loka, Gimnazija Škofja Loka in Vlada Republike Slovenije vas vabijo na posvetovanje o prihodnosti Evropske unije v Škofjo Loko. Na posvetu bomo spregovorili o EU v našem življenju, kakšne so prednosti, slabosti, kakšno EU si želimo v prihodnosti, o državljanski participaciji pri odločanju o zadevah EU, evropski identiteti, evropskem načinu življenja ter trajnostnem regionalnem razvoju in sodelovanju.

    Sokolski dom, Mestni trg 17, Škofja Loka.
  • Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani?

    Občina Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Vlada Republike Slovenije vas vabijo na posvetovanje o prihodnosti Evropske unije v Ljutomer. Na posvetu bomo spregovorili o skupni kmetijski politiki EU z vidika priložnosti in izzivov, ki jih predstavlja za lokalna okolja in mlade.

    Športna dvorana ŠIC Ljutomer, Grossmanova ulica 7, Ljutomer
  • Posvet v Ljutomeru

    Mladi so poudarili, da mora slovenska prihodnost v EU ostati trajnostno naravnana: razvijati moramo ekološko kmetijstvo, male kmetije, butični turizem, ter izkoristiti slovensko nišo naravnega okolja in lokalno pridelane hrane. Ker je bilo med udeleženci tudi več starejših, smo v razpravi pozornost namenili tudi medgeneracijskemu sodelovanju in idejam, kako izkoristiti potenciale takšnega sodelovanja v dobro starih in mladih.

  • Posvet v Škofji Loki

    Z mladimi smo odpirali razpravo o populizmih, socialni pravičnosti, reševanju migracij v državah izvora in tem, da mora EU ostati humana. Izpostavili smo številne dobre prakse povezovanja evropskih mest. Pri vse bolj pereči problematiki staranja prebivalstva pa smo slišali tudi zamisli, kako poskrbeti tako za stare in mlade na področju stanovanjskih vprašanj.

  • Posvet v Grosupljem

    Razpravljali smo predvsem o evropskih sredstvih in projektih. Večinsko mnenje lokalnih skupnosti je, da morajo biti sredstva tudi v prihodnje namenjena financiranju osnovne infrastrukture, kot so ceste, vodovod in kanalizacija, in ne le za tako imenovane mehke vsebine.