Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt SUNRISE »Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe« (Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture in vitalne storitve v Evropi, ki jo je prizadela pandemija) je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 18. avgusta 2022 izdala odločitev o podpori za projekt »Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica«, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 1,95 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

Projekt se nanaša na ukrepe za »odstranjevanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železnic, premostitev manjkajočih povezav in zlasti izboljšanje čezmejnih povezav«. Prijavljene naložbe so razdeljene na pomorski dostop do pristanišča ter na železniški in cestni dostop.

V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo Ministrstvo za infrastrukturo sodelovalo pri naložbah v železniški in cestni promet. S pomočjo načrtovanih ukrepov bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast ter se spopadli z izzivi zelenega in digitalnega prehoda.

Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo 45,9 km dolgega odseka železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.

Projekt se nanaša na oblikovanje koordinacijskega mehanizma nacionalnih točk dostopa do prometnih podatkov kot to določa Direktiva 2010/40/EU. Splošni cilj projekta NAPCORE je usposobiti nacionalne kontaktne točke kot hrbtenico za ITS digitalno infrastrukturo in olajšati nacionalno in EU operativno koordinacijo za harmoniziranje in izvajanje evropskih specifikacij.

Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE, ang. Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Slovenija z izboljšanjem mobilnosti.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.

V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.

Luka Koper d.d. je v okviru Evropskega projekta za električno napajanje ladij s kopnega (ang. European Flagship Action for cold ironing in ports - EALING) pridobila ustrezno strokovno dokumentacijo za izgradnjo novega sistema za električno napajanje ladij z obale na priveznem mestu za Ro-Ro ladje (ang. roll-on/roll-off, ladje za prevoz tovora na kolesih) v 3. bazenu pristanišča Koper, med drugim tehnične študije za elektrifikacijsko infrastrukture sodelujočih pomorskih pristanišč, načrt zanesljivega in trajnostnega napajanja z električno energijo, analizo stroškov in koristi, finančno shemo za posojilo idr.

V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 4,35 milijonov evrov in bo v višini 2,8 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 2,6 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. 11. 2020 s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke. Vrednost nadgradnje na slovenski strani je znašala 74,17 milijonov evrov z DDV in je bila sofinancirana z EU sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 49,23 milijonov evrov. Projekt, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je obsegal nadgradnjo železniškega tunela in proge v skupni dolžini okoli 6,1 km.