GOV.SI

Načini in pogoji vstopa posameznika v Republiko Slovenijo se razlikujejo glede na to, ali v državo vstopa državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora - EGP, torej prihaja iz države članice Evropske unije, Norveške, Islandije ali Liechtensteina ali pa vstopajo državljani tretje države.

Pogoji za vstop državljanov Evropske unije v Slovenijo

Državljani Evropske unije za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje. V Slovenijo lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom ne glede na to, zakaj vstopajo v državo ali zakaj nameravajo v Sloveniji bivati - zaradi zaposlitve, študija, samozaposlitve, preselitve in podobno.

Prve tri mesece po vstopu lahko v državi prebivajo brez prijave prebivanja. Za daljše prebivanje si morajo pred pretekom dovoljenega trimesečnega prebivanja, pri upravni enoti, kjer prebivajo, pridobiti potrdilo o prijavi prebivanja. Za izdajo potrdila o prijavi prebivanja lahko zaprosijo tudi takoj po vstopu v Republiko Slovenijo.

Prijava prebivališča

Prijava prebivanja ni enaka prijavi prebivališča. Do pridobitve potrdila o prijavi prebivanja mora posameznik v treh dneh od svojega vstopa v državo prijaviti naslov prebivališča pri najbližji policijski postaji in se s tega naslova odjaviti ob odhodu iz države, ne glede na trajanje nastanitve. Prijavo lahko odda osebno ali prek elektronskega sistema policije za prijavo gostov.

Bivanje posameznikov, ki so nastanjeni v turističnem ali gostinskem objektu, je dolžan prijaviti njihov stanodajalec na pristojni policijski postaji v 12 urah po sprejemu oziroma namestitvi. Posameznike, ki pa so nastanjeni v nastanitvenem objektu, pa je stanodajalec dolžan prijaviti pri pristojni policijski postaji v treh dneh po sprejemu.

Osebe, ki jim je bilo v Sloveniji izdano potrdilo o prebivanju, so dolžne prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredijo pri pristojni upravni enoti.

Posamezniki z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje, morajo pri upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja urediti prijavo stalnega prebivališča.

Ob prijavi začasnega ali stalnega prebivališča je potrebno priložiti veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo in dokazilom, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, bodisi torej dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer lastnikovega soglasja ni treba overjati. 

Potrdilo o prijavi prebivanja

Če želi posameznik v Republiki Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, lahko takoj po vstopu v državo ali pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, vložie prošnjo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja.

Razlogi za izdajo potrdila o prijavi prebivanja:

  • zaposlitev ali delo,
  • samozaposlitev ali izvajanje storitev,
  • študij ali druge oblike izobraževanja,
  • združitev družine 
  • drugi razlogi.

Če izpolnjuj pogoje za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, se potrdilo izda za obdobje veljavnostjo petih let oziroma za čas nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, če je ta krajši. Potrdilo o prijavi prebivanja se lahko obnovi pod enakimi pogoji, kot se lahko izda.

Če je v Sloveniji izdano potrdilo o prebivanju, se nato lahko uredi prijava začasnega prebivališča v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijava prebivališča se uredi pri upravni enoti, kjer posameznik prebiva.

Dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji z neomejeno časovno veljavnostjo se lahko pridobi, če posameznik v Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let.

To se presoja na podlagi potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o vloženi prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja ali veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista in če ni utemeljenega suma, da bi lahko to prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije.

Za sprejem prošnje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prebiva.

Če je izdano dovoljenje za stalno prebivanje, v osmih dneh od vročitve pri upravni enoti, na območju katere prebivate, se lahko uredi prijava stalnega prebivališča.

Združitev družine

Če ste državljan tretje države, in ste družinski član slovenskega državljana ali državljana države EGP, lahko v Republiko Slovenijo vstopite:Če ste državljan tretje države, in ste družinski član slovenskega državljana ali državljana države EGP, lahko v Republiko Slovenijo vstopite:- z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum, ki ga izda Republika Slovenija ali država pogodbenica schengenskega sporazuma,- državljani države, ki za vstop v Republiko Slovenijo vizuma ne potrebujete, s potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, izdanim s strani druge države EGP,- državljani države, ki lahko v Republiko Slovenijo vstopite z veljavno osebno izkaznico.


Družinski člani so:

  • zakonec ali registriran partner,
  • potomci do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci zakonca, registriranega partnerja ali partnerja, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci, starejši od 21 let, in predniki , katere je državljan EGP ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati ali jih dejansko preživlja,
  • potomci, starejši od 21 let,
  • predniki zakonca, registriranega partnerja ali partnerja, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki jih je zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati ali ga dejansko preživlja,
  • predniki državljana EGP in slovenskega državljana do njegovega 21. leta starosti.


Za družinskega člana se prav tako smatra:

  • posameznik, ki je kot član gospodinjstva v drugi državi članici Evropske unije prebival z državljanom EGP ali slovenskim državljanom,
  • posameznik, ki ga je državljan EGP ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati ali dejansko preživlja,
  • posameznik, za katerega državljan EGP ali slovenski državljan zaradi posameznikovega zdravstvenega stanja zanj osebno skrbi,
  • partner, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.

Družinski člani lahko prebivajo na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje tri mesece od dneva vstopa v državo.

Državljani tretjih držav

Državljani tretjih držav, ki želijo v Republiko Slovenijo vstopiti in v njej prebivati zaradi turističnega, poslovnega, osebnega obiska ali drugih oblik prebivanja, morajo na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pred vstopom v Republiko Slovenijo pridobiti vizum, razen če spadajo v skupino držav, ki ni vizumsko obvezna oziroma že imajo eno izmed spodnjih dovoljenj.

Imetniki vizuma C, ki ga je izdala druga država pogodbenica Schengenskega sporazuma, lahko v času veljavnosti vizuma vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina bivanja v vseh schengenskih državah ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti vizuma, če je ta krajša od opisanega obdobja. Dovoljeno število dni bivanja se lahko izračuna s spletnim kalkulatorjem.

Imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala ena izmed držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, lahko z navedenim dovoljenjem in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina bivanja v vseh državah pogodbenicah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Imetniki vizuma D, ki ga je izdala ena izmed držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, lahko z navedenim vizumom in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina bivanja v vseh državah pogodbenicah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Vizumski režimi in vizumi

Vizumski režim, ki ga uporablja Slovenija, je del pravnega reda Evropske unije. Deli se na vizumsko obvezne države, ki za vstop potrebujejo dovoljenje (vizum), in vizumsko neobvezne države, ki za vstop ne potrebujejo dodatnega vizuma.

Slovenska diplomatsko predstavništva in konzulati izdajajo schengenske (vizum A in C) in nacionalne vizume (vizum D). Za izdajo vizuma mora tujec predložiti zahtevano dokumentacijo in izpolnjevati pogoje, ki so predpisani z zakonodajo.

Vizum C

Vizum C je dovoljenje za vstop, ki se izda tujcu za t. i. kratkoročno bivanje (do 90 dni). Vloga za vizum se odda pri tisti schengenski državi, ki je glavni cilj potovanja, in ne pri katerikoli. To vrsto vizumov lahko v imenu Slovenije izdajajo tudi druge schengenske države, če ima Slovenija z njimi urejen sporazum o zastopanju. Vizum C je možno podaljšati v primeru izjemnih okoliščin, ki imetniku onemogočajo vrnitev v izvorno državo.

Garantno pismo

Za vizum se zaprosi z ustrezno vizumsko vlogo in predpisano dokumentacijo, ki se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja tujec. Seznam dokumentacije je objavljen na spletnih straneh diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki so pristojna za izdajo vizuma. V postopku mora tujec predložiti tudi overjeno in na upravni enoti registrirano garantno pismo.

Pomembno je, da ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat, ki vodi vizumski postopek, vse potrebne informacije, še preden je odločitev sprejeta. Garant oziroma gostitelj mora pravočasno posredovati zahtevano dokumentacijo tujcu, ki ga vabi v Republiko Slovenijo.

Katero dokumentacijo lahko priskrbi garant?

Iz posredovane dokumentacije mora biti jasno razviden namen vstopa tujca v državo, čas njegovega bivanja in naslov, na katerem bo tujec v Republiki Sloveniji prebival.

Načeloma velja, da mora oseba, h kateri tujec prihaja, izpolniti in podpisati garantno pismo, v katerem navede podatke, ki so pomembni za izvedbo vizumskega postopka. Garantna pisma je treba pred posredovanjem tujcu overiti na upravni enoti.

Izdaja garantnega pisma za zasebne obiske

  • Garantno pismo lahko podpiše slovenski državljan ali državljan druge države članice Evropske unije, ki prebiva v Republiki Sloveniji, in ga tujec namerava obiskati. Garantno pismo lahko podpiše tudi tujec, ki v Republiki Sloveniji biva na podlagi dovoljenja za prebivanje.
  • Garantna pisma morajo biti overjena in registrirana v Registru overitev.
  • Od garanta je mogoče zahtevati, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu:
    • bančne izpiske za zadnje tri mesece – če garant jamči za stroške bivanja v Sloveniji, prosilec pa nima dovolj lastnih sredstev;
    • izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajno pogodbo oziroma pogodbo o najemu stanovanja – če garant jamči za nastanitev tujca v Sloveniji.

Izdaja garantnega pisma za poslovne obiske

  • Garantno pismo lahko izda le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Iz garantnega pisma morata biti jasno razvidna priimek in ime podpisnika.
  • Garantna pisma morajo biti originalna, razen če je bila njihova overitev registrirana v Registru overitev.
  • Od pravne osebe se zahteva, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu:
    • dokazila o predhodnem poslovnem sodelovanju: račune, carinske deklaracije ipd;
    • veljavne pogodbe, na podlagi katerih se izvajajo pravni posli.

Vizum D

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in ni daljše od enega leta. Zanj lahko zaprosijo tujci, ki spadajo v eno izmed kategorij, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi tujci, ki niso vizumsko obvezni. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Imetniku omogoča, da z njim zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti.

Postopek pridobitve vizuma

Najprej preverite ali ste državljan tretje države, kateri potrebuje vizum za kratkoročno bivanje.

Kako zaprositi za izdajo vizuma?

Prosilci za vizum morajo vlogo oddati osebno na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali prek zunanjega ponudnika storitev. Namen osebne oddaje vloge je omogočiti osebju diplomatskega predstavništva ali konzulata, da si oblikuje prvi vtis o vsebini vloge ter prosilcu zastavi vprašanja o namenu potovanja in o predloženih dokumentih. Vlagatelji morajo ob oddaji vloge elektronsko oddati vseh deset prstnih odtisov.

Kje je mogoče dobiti obrazce za vlogo za izdajo vizuma?

Obrazci vlog za izdajo vizuma so na voljo na vseh diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, ter med dokumenti spodaj. Obrazec vloge je brezplačen.

Kje je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma?

Podatki o slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, so na voljo v rubriki Predstavništva Slovenije v tujini. Tujci, ki živijo v državi, v kateri ima Republika Slovenija diplomatsko predstavništvo ali konzulat s pooblastilom za vizumsko poslovanje ali dogovorjeno zastopanje v vizumskem poslovanju z drugo schengensko državo, morajo za vizum zaprositi na tem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Informacije o lokacijah predstavništev držav članic in zastopanju dobite na spletni strani Evropske komisije.

Osebe, ki živijo v državi brez diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali diplomatskega predstavništva ali konzulata druge schengenske države, ki Slovenijo zastopa v vizumskem poslovanju, lahko za vizum zaprosijo na predstavništvu Republike Slovenije v drugi državi pod pogojem, da so v državi izbranega predstavništva legalno. Priporočamo, da se v tem primeru pred vložitvijo vloge za vizum povežejo z izbranim predstavništvom in pridobijo vse potrebne informacije glede uradnih ur, zahtevane dokumentacije in trajanja postopka.
 
Vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D) je mogoče oddati le na pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, in ne na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu drugih schengenskih držav, ki Slovenijo zastopajo.

Vlog za vizum ni mogoče oddati na:

  • stalnih predstavništvih ali misijah Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah;
  • konzulatih in generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul.

V kakšen dokument je mogoče izdati vizum?

Potna listina, ki jo predloži vlagatelj, mora biti veljavna še najmanj tri mesece po načrtovanem odhodu iz države članice. Potna listina mora imeti dovolj prostih strani, oziroma vsaj dve prosti strani, in jo mora priznavati država, ki vodi vizumski postopek. Potne listine, ki jih ne priznavajo vse države članice, so dopustne, vendar veljajo posebna pravila glede vrste vizuma, ki naj bi bil izdan. Potne listine, ki jih države članice priznavajo, so navedene v razpredelnici potnih listin, s katerimi imetniki lahko prestopajo zunanje meje in v katere je mogoče izdati vizum.

Ali se vizum lahko prilepi v potni list, ki se ne priznava?

Če ena ali več držav članic ne priznava potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ne velja za ozemlje te države članice ali teh držav članic. Če država članica, ki prejme vlogo za izdajo vizuma, ne priznava prosilčeve potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ga je treba prilepiti na poseben list za pritrditev vizuma. Če potne listine ne priznava nobena država članica, je vlogo mogoče razglasiti za nedopustno.

Kakšna spremljajoča dokumentacija se zahteva?

Dokumentacija za izdajo schengenskega vizuma se lahko razlikuje glede na državo iz katere prihaja prosilec. Podroben seznam dokumentacije je dostopen na spletnih straneh predstavništev, ki so pristojna za izvedbo vizumskih postopkov.

Koliko časa traja postopek izdaje vizuma?

Vlogo za izdajo vizuma je treba oddati vsaj 15 koledarskih dni pred načrtovanim obiskom in ne več kot tri mesece pred začetkom načrtovanega obiska.

Vloga za izdajo vizuma, oddana manj kot 15 koledarskih dni pred načrtovanim odhodom, je lahko sprejeta, vendar je treba prosilca obvestiti, da lahko obravnava traja do 15 koledarskih dni. Če prosilec kljub temu vztraja pri oddaji vloge, ga je treba obvestiti, da bo končna odločitev morda sprejeta po načrtovanem datumu odhoda.

Kakšno potovalno zdravstveno zavarovanje potrebujem?

Prosilec mora pri oddaji vloge za vizum predložiti dokazilo o sklenjenem potovalnem zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje načrtovane obiske in je sklenjeno za premijo v višini minimalno 30.000 EUR. Zavarovanje mora veljati za vse schengenske države.

Tretja oseba, na primer oseba, ki prosilca vabi, lahko v Republiki Sloveniji sklene zavarovanje v imenu prosilca.

Ali je možna pritožba zoper zavrnitev izdaje vizuma?

Prosilci, ki jim je izdaja vizuma zavrnjena, se lahko pritožijo (29. člen Zakona o tujcih). Pisna pritožba mora biti v slovenskem jeziku in zasnovana tako, da vsebuje elemente pritožbe, kot jih določa Zakon o upravnem postopku. Pritožbo je treba v roku 8 dni vložiti na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, ki je izdajo vizuma zavrnilo. Konzularna taksa za vložitev pritožbe znaša 153 EUR. V času reševanja pritožbe ni možna obravnava nove vloge za vizum.

Prijava prebivališča

Če je bilo posamezniku v Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum, je dolžan prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredi pri upravni enoti, kjer prebiva.

Če je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje, se pri upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja uredi prijava stalnega prebivališča.

Za prijavo začasnega ali stalnega prebivališča je potrebno priložiti veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo in dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, bodisi dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer lastnikovega soglasja ni treba overjati.

Obrazci