Skoči do osrednje vsebine

Virus rozetavosti vrtnice je nevaren virus, ki okužuje vrtnice in druge vrste šipkov (Rosa spp.). Prenašalec virusa je pršica šiškarica Phyllocoptes fructifillus, virus pa se prenaša tudi z razmnoževalnim materialom in rezanim cvetjem. Virus rozetavosti vrtnice in njegov prenašalec v Sloveniji in Evropi še nista navzoča.

Grm vrtnic

Značilni simptomi virusa rozetavosti vrtnice na okuženi rastlini | Foto: Patrick Di Bello

Opis in biologija

Virus rozetavosti vrtnice (Rose rosette virus) spada v rod Emaravirus in je povzročitelj bolezni z enakim imenom. Na vrtnicah povzroča sistemično okužbo. Virus prenaša pršica šiškarica Phyllocoptes fructifillus. Pršic ne vidimo s prostim očesom, zato jih je težko ugotoviti. Virus se lahko prenese tudi na mehanski način z orodjem, na večje razdalje pa lahko tako virus kot tudi njegovega prenašalca prenesemo na sadikah, manj verjeten je prenos z rezanim cvetjem vrtnic.

Bolezenska znamenja

Bolezenska znamenja so zelo raznolika in odvisna od  sorte vrtnic, starosti, stadija bolezni in klimatskih pogojev. Za okužene rastline je značilna močna metličavost poganjkov, prekomerna rast stranskih poganjkov in trnov, rdečenje poganjkov, mozaik na listih in deformiranost brstov in cvetov. Rastline slabše cvetijo, ker se večina deformiranih brstov ne odpre. Rastline so bolj občutljive na nizke zimske temperature. Okužene rastline izgubijo svojo estetsko in tržno vrednost ter v nekaj letih propadejo. Predvsem v zgodnjih fazah okužbe so lahko vidna le nekatera bolezenska znamenja. Ko se na rastlinah pojavijo močna bolezenska znamenja, je velika verjetnost, da se je okužba že razširila na sosednje rastline.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline virusa in njegovega prenašalca so vrtnice in druge vrste šipkov (Rosa spp.).

Geografska razširjenost

Virus rozetavosti vrtnice in njegov prenašalec sta razširjena v Severni Ameriki, predvsem v Združenih državah Amerike, prisotna pa tudi ponekod v Kanadi. Leta 2017 je bil virus najden v Indiji. Podrobne informacije o razširjenosti so dostopne na spletni strani https://gd.eppo.int/taxon/RRV000/distribution

Fitosanitarni ukrepi

Zaradi velikega tveganja za vnos in širjenje Rose rosette virusa in njegovega prenašalca Phyllocoptes fructifilus v Evropsko unijo so bili v letu 2019 sprejeti ukrepi na ravni EU, določa jih Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1739.

V Izvedbenem sklepu so določene zahteve, ki jih morajo pri uvozu izpolnjevati rastline Rosa spp., razen semen, z izvorom iz ZDA in Kanade, da se prepreči vnos Rose rosette virusa in njegovega prenašalca na območje Evropske unije. Zahteve veljajo od 1. novembra 2019 dalje.

Izvedbeni sklep določa tudi, da morajo vse države članice EU izvajati program preiskave za ugotavljanje navzočnosti virusa in njegovega prenašalca. Pri nas izvajamo program preiskave na območju celotne Slovenije od leta 2019 dalje, do sedaj virusa in njegovega prenašalca nismo odkrili.

Iskalnik