Skoči do osrednje vsebine

Politika varstva konkurence je zelo pomembna za delovanje notranjega trga. Njen cilj je zagotoviti pošteno tekmovanje podjetij na trgu in posledično širšo izbiro in bolj kakovostno blago ter storitve po nižjih cenah za potrošnike.

Pravila konkurence

S politiko varstva konkurence se zagotavlja, da podjetja med seboj tekmujejo pošteno in pod enakimi pogoji ter da se konkurenca ne omejuje ali spodkopava na načine, ki škodujejo gospodarstvu in družbi. Konkurenčen trg spodbuja podjetje, da ponuja najbogatejšo ponudbo blaga po najboljših cenah, sicer bodo potrošniki kupovali drugje. Področje varstva konkurence v Republiki Sloveniji ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.

Namen učinkovitega izvajanja nadzora nad spoštovanjem pravil konkurence je zagotoviti učinkovito konkurenco med podjetji in tako omogočiti uresničevanje potenciala notranjega trga in ustvariti prave pogoje za trajnostno gospodarsko rast. S tem se zagotovijo bolj pošteni in bolj odprti konkurenčni trgi, na katerih si podjetja v prvi vrsti konkurirajo glede na svojo uspešnost in brez ovir za vstop na trg, ki jih postavljajo podjetja sama, kar jim omogoča ustvarjanje blaginje in delovnih mest.

S pravili varstva konkurence so prepovedani omejevalni sporazumi ter zloraba prevladujočega položaja. Pravila varstva konkurence zajemajo tudi presojo, ali so koncentracije podjetij skladne s pravili konkurence. V Republiki Sloveniji je za izvajanje nadzora na področju varstva konkurence pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence: 

Omejevalna ravnanja

V primeru omejevalnih ravnanj Agencija začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitev prepovedi omejevalnih ravnanj ali prepovedi zlorabe prevladujočega položaja ali ekvivalentnih določb Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kršitev teh določb je po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence prekršek in je sankcioniran z globo v višini do deset odstotkov letnega prometa podjetja, doseženega v predhodnem poslovnem letu. Za prekršek je odgovorna tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, kateri se lahko naloži globa v razponu od 5.000 do 10.000 eurov.

Z rastjo notranjega trga in globalizacijo se učinki nezakonitega vedenja, kot je vodenje kartela, pogosto čutijo v številnih državah članicah Evropske unije. V teh primerih, ko ima omejevalno ravnanje učinek v več državah članicah Evropske unije, izvaja postopek ugotavljanja kršitev Evropska komisija. Evropska komisija ima pristojnost ne le preiskovati, temveč tudi sprejemati zavezujoče odločitve in naložiti globe.

Sklepanje omejevalnih sporazumov in zloraba prevladujočega položaja načeloma povzročajo škodo drugim podjetjem in potrošnikom, ki za škodo, ki so jo utrpeli zaradi nezakonitega vedenja, ki omejuje konkurenco, lahko zahtevajo odškodnino. 

Koncentracije

Pravila varstva konkurence se nanašajo tudi na koncentracije podjetij. Podjetja lahko z združevanjem razširijo trge in prinesejo koristi gospodarstvu. Združevanje dejavnosti različnih podjetij lahko podjetjem na primer omogoči učinkovitejše razvijanje novih izdelkov ali zmanjšanje stroškov proizvodnje ali distribucije. Trg s svojo večjo učinkovitostjo postane bolj konkurenčen in potrošniki imajo na voljo bolj kakovostno blago po pravičnejših cenah. Vendar pa niso vse koncentracije podjetij skladne s pravili konkurence. Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Skladnost koncentracije s pravili konkurence presoja Agencija v postopku, ki ga začne na predlog priglasitelja, ali pa po uradni dolžnosti, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona, in je podjetja niso priglasila. Po izvedenem postopku lahko Agencija ugotovi:

  • da priglašena koncentracija ni podrejena določbam Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ali
  • da je priglašena koncentracija skladna s pravili koncentracije, ali
  • da priglašena koncentracija ni skladna s pravili konkurence in jo prepove.

Podjetje, ki Agenciji v zakonskem roku ni priglasilo koncentracije, ki je podrejena določbam Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ali je ni priglasilo v roku, ali ki v nasprotju z zakonom izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, ali ki ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ali ki ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, ali ki ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala, se lahko kaznuje z globo do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu.

Ker konkurenca na trgu spodbuja podjetja, da izboljšujejo blago in storitve, širijo izbiro ter ponujajo vedno bolj kakovostno blago in storitve po nižjih cenah, je pomembno, da podjetja delujejo v skladu s pravili varstva konkurence.

Iskalnik