Skoči do osrednje vsebine

Podpora trajnostnemu urbanemu razvoju z možnostjo financiranja projektov v slovenskih mestih s sredstvi evropske kohezijske politike.

Urbani razvoj in kohezijska politika 2014-2020

Evropska unija podpira urbani razvoj s sredstvi za evropsko kohezijsko politiko (EKP). V obdobju 2014–2020 se je pri izvajanju EKP posebej poudarjalo pomen trajnostnega urbanega razvoja v EU. Zato se izvaja več različnih ukrepov:

  • sredstva za ukrepe trajnostnega urbanega razvoja,
  • pobuda za inovativne ukrepe trajnostnega urbanega razvoja,
  • mreža za urbani razvoj in
  • program URBACT.

Pri črpanju sredstev za EKP za urbani razvoj v podporo slovenskim mestom izvajamo tudi teritorialni dialog z mesti.

Sredstva za ukrepe trajnostnega urbanega razvoja

Del sredstev za evropsko kohezijsko politiko je namenjen izključno mestom oziroma urbanim območjem za celovite ukrepe trajnostnega urbanega razvoja. V Sloveniji ta sredstva prednostno namenjamo za reaktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin v mestih.

Urbana območja v Sloveniji se namreč spoprijemajo s suburbanizacijo, selitvijo dejavnosti iz mestnih središč na obrobje in posledično z izgubljanjem kakovostnih, pretežno kmetijskih površin v bližini mest. Hkrati površine v mestih ostajajo slabo izkoriščene in razvrednotene. Vse to slabi razvojno vlogo mest in kakovost bivanja v njih. S kohezijskimi sredstvi zato podpiramo ukrepe, ki bodo prispevali k učinkoviti rabi prostora v urbanih območjih, k izboljšanju javnih površin v mestih in s tem tudi k izboljšanju razmer za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter k večji privlačnosti urbanega okolja za delo in bivanje.

Ukrepi za trajnostni urbani razvoj se izvajajo prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). V največji meri so podprti s sredstvi za urbano prenovo iz prednostne naložbe 6.3, financirane iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Mehanizem CTN se uporablja tudi za ukrepe za trajnostno mobilnost in učinkovito rabo energije v mestih. 

Do uporabe mehanizma CTN je upravičenih vseh 11 mestnih občin, in sicer: Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Projekte za sofinanciranje predlagajo mestne občine same na podlagi svojih trajnostnih urbanih strategij. Projekti urbane prenove so lahko sofinancirani, če jih občine izvajajo na razvrednotenih območjih, ki so opredeljena v strokovni študiji Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij.

Prednostne naložbe v zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrup

Osredotočamo se na zagotavljanje ukrepov za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in na spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa (PN 6.3), s čimer smo odločeni izpolnjevati učinkovito rabo prostora v urbanih območjih. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) temu prispeva 86 milijonov evrov. Naloge posredniškega organa za sredstva te prednostne naložbe 6.3 opravlja Ministrstvo za okolje in prostor.

Pri uporabi mehanizma CTN kot posredniški organ s specifičnimi pristojnostmi sodeluje tudi Združenje mestnih občin Slovenije, kar je urejeno z Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta.

Pobuda Evropske komisije za inovativne ukrepe trajnostnega urbanega razvoja

Inovativni ukrepi, za katere je na voljo 371 milijonov evrov, vključujejo študije in pilotne projekte za preizkušanje novih rešitev za izzive na področju urbanega razvoja. Na razpisih Evropske komisije lahko z inovativnimi rešitvami kandidirajo za sredstva urbana območja z več kot 50.000 prebivalci. Ta ukrep, ki podpira inovativne ukrepe na področju trajnostnega urbanega razvoja, vodi neposredno Evropska komisija na podlagi 8. člena Uredbe o ESRR.

Podprti projekti slovenskih mest:

  • Mestna občina Ljubljana /projekt APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies): od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev. (2. poziv )
  • Mestna občina Maribor / projekt URBAN SOIL 4 FOOD: urbana tla za hrano. (2. poziv )

Mreža za urbani razvoj

Mreža je namenjena izmenjavi informacij in izkušenj med mesti pri izvajanju inovativnih ukrepov in celostnih teritorialnih naložb za uresničevanje trajnostnega urbanega razvoja. Vzpostavila jo je Evropska komisija na podlagi 9. člena Uredbe o ESRR.

Program evropskega teritorialnega sodelovanj (URBACT)

Program evropskega teritorialnega sodelovanja (URBACT) ima namen spodbujati in podpirati trajnostni in celoviti urbani razvoj. Program sodi med instrumente evropske kohezijske politike, finančno ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, države članice ter Norveška in Švica.

V okviru programa URBACT se izvajajo projekti, katerih namen je izmenjava izkušenj in znanj med lokalnimi in regionalnimi akterji na področju vsebin mestnih politik, katerih glavni cilj je izboljšanje učinkovitosti in vpliva mestne politike na razvoj mesta. Program se izvaja že tretje programsko obdobje. Program URBACT III spodbuja trajnostni in celoviti urbani razvoj ter povezovanje mest. Sloni na izvajanju strategije Evropa 2020, s čimer postaja tudi pomemben instrument za pomoč pri izvajanju urbanih politik na nacionalni in evropski ravni.

O programu je zapisano na njihovi strani URBACT SLOVENIJA.