Trajnostni urbani razvoj je pomembna tema na ravni Evropske unije. Z urbano agendo EU (UAEU) vzpostavljamo okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest na ravni EU. Agenda prispeva k vzpostavitvi boljše podpore razvoju mest ter omogoča vključevanje mest v pripravo politik EU, s čimer te politike približuje državljanom EU.
 
Urbana agenda nastaja v okviru medvladnega dialoga na ravni EU. V dialogu poleg Evropske komisije in držav članic sodelujejo Evropski parlament, Odbor regij in različna združenja mest, razprava pa se širi tudi na vse druge zainteresirane deležnike. Na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za področje urbanega razvoja, sodelujemo v medvladnem dialogu.
 
Maja 2016 je bil na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za urbani razvoj, sprejet dogovor o oblikovanju urbane agende EU, tako imenovani Dogovor iz Amsterdama. Glavni cilj agende je izkoristiti vse možnosti urbanih območij in s tem lažje doseči strateške cilje EU.

Osredotoča se predvsem na tri področja oblikovanja in izvajanja politike EU:

• Boljše pravno urejanje: Kako izboljšati zakonodajo EU, da bo bolje odražala potrebe, prakse in odgovornosti mest?
• Boljše financiranje: Kako zagotoviti boljša dostop in uporabo evropskih sredstev s strani urbanih območjih?
• Boljše znanje: Kako izboljšati EU zbirko znanja o mestih in spodbuditi izmenjavo najboljših praks in sodelovanje med urbanimi območji EU?

Tematska partnerstva urbane agende EU

Ključni mehanizem za izvajanje urbane agende so tako imenovana partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Osredotočena so na prednostne teme urbane agende:

• vključevanje migrantov in beguncev,
• kakovost zraka,
• revščina v mestih,
• stanovanja,
• krožno gospodarstvo,
• delovna mesta in veščine v lokalnem gospodarstvu,
• urbana mobilnost,
• digitalna tranzicija,
• prilagajanje podnebnim spremembam,
• energetska tranzicija,
• trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve,
• inovativna in odgovorna javna naročila,
• varnost na javnih prostorih,
• kultura in kulturna dediščina,
• ozelenjevanje mest,
• trajnostni turizem.

Rezultat vsakega partnerstva je akcijski načrt s konkretnimi predlogi za izboljšanje pravnega urejanja, financiranja in izmenjave znanj za področje, temo, ki jo obravnava.
 
Prva štiri, pilotna partnerstva so bila oblikovana v letu 2015. Naslednja štiri partnerstva so začela delovati januarja 2017, nato spomladi 2017 in zadnji dve januarja 2019.
 
Predstavniki iz Slovenije sodelujejo v teh partnerstvih:

• stanovanja (Ministrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad Republike Slovenije);
• digitalna tranzicija (Skupnost občin Slovenije s podporo Ministrstva za javno upravo);
• urbana mobilnost (Ministrstvo za infrastrukturo in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije);
• krožno gospodarstvo (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za okolje in prostor);
• trajnostna raba prostora in sonaravne rešitve (Ministrstvo za okolje in prostor);
• kultura in kulturna dediščina (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo);
• ozelenjevanje mest (Zveza mestnih občin Slovenije);
• trajnostni turizem (Turizem Ljubljana).

Informiranje o urbani agendi EU omogoča temu posvečen spletni portal (vsebina v angleščini).

Arhivska stran

Pretekle aktivnosti urbane agende EU