Vrste nadzorov v zdravstvu in izvajalci nadzorov:

• upravni nadzor: Ministrstvo za zdravje,
• strokovni nadzor s svetovanjem: zbornice z javnim pooblastilom,
• sistemski nadzor: Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z zbornicami z javnim pooblastilom,
• notranji nadzor: izvajalci zdravstvene dejavnosti,
• nadzor nad izpolnjevanjem pogodb z izvajalci zdravstvene dejavnosti: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
• inšpekcijski nadzor: Zdravstveni inšpektorat, Inšpektorat RS za delo, Informacijski pooblaščenec, Inšpektorat RS za kulturo in medije, Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

Upravni nadzori

Upravni nadzor v zdravstvu obsega nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter materialnega poslovanja. Upravni nadzor izvajamo pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, javnih in zasebnih, ki izvajajo katerokoli izmed vrst zdravstvene dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, in sicer v mreži javne zdravstvene službe ali zunaj nje.

Upravni nadzor izvajamo kot redni nadzor na podlagi programa Ministrstva za zdravje ali pa kot izredni nadzor, ki ga na Ministrstvu za zdravje uvedemo sami ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. Varuha človekovih pravic, Komisije za preprečevanje korupcije, Informacijskega pooblaščenca).

Komisija za upravni nadzor o ugotovitvah upravnega nadzora pripravi poročilo in ga preda ministru za zdravje. V poročilu lahko predlaga posamezne ukrepe. Kadar predlaga ukrepe za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, se upravni nadzor zaključi z odreditvijo ukrepov ministra za zdravje.

Strokovni nadzori s svetovanjem

Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Izvede ga zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, in sicer v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki. Nadzor se izvede tako pri javnih kot zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Kadar za posamezno poklicno skupino zdravstvenih delavcev ni organizirane pristojne zbornice ali strokovnega združenja z javnim pooblastilom, strokovni nadzor s svetovanjem opravimo na Ministrstvu za zdravje.

Strokovni nadzor s svetovanjem se izvede kot redni ali izredni nadzor. Ob tem se redni nadzor izvede na podlagi letnega programa, ki ga sprejme zbornica oziroma strokovno združenje s soglasjem ministra za zdravje. Izredni strokovni nadzor pa uvede zbornica oziroma strokovno združenje samo na zahtevo Ministrstva za zdravje ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. Varuha človekovih pravic, Komisije za preprečevanje korupcije, Informacijskega pooblaščenca).

Komisija za nadzor o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem pripravi poročilo s predlogi ukrepov in ga preda predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja poda poročilo. Kadar se predlaga ukrepe za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, se strokovni nadzor zaključi z odreditvijo ukrepov predsednika pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja.

Sistemski nadzori

Sistemski nadzor pomeni sočasno izvedbo upravnega in strokovnega nadzora s svetovanjem. Odredi ga minister za zdravje. Poleg tega minister za zdravje lahko k sočasni izvedbi nadzora pozove tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in posamezne inšpekcijske organe. Izvaja se tako pri javnih kot zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Minister ga odredi ob sumu na nepravilnosti, in sicer v zvezi z/s: 

• organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa,
• kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev,
• kakovostjo in varnostjo zdravstvenih storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Nadzorna komisija je sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za zdravje in predstavnikov posameznih pristojnih zbornic. Sistemski nadzor vodi predsednik komisije, ki je predstavnik ministrstva za zdravje. Ob tem pa vsak član komisije izvede nadzor v skladu s pooblastili in postopki izvajanja posamezne vrste nadzora. 

Sistemski nadzor se opravlja kot izredni nadzor. Glede poteka in zaključka postopka sistemskega nadzora se smiselno uporabi pravila, ki veljajo za upravni nadzor.