Skoči do osrednje vsebine

Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga. Omejujemo dovoljene posege v priobalna zemljišča in popolnoma prepovedujemo gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda z novelo zakona o vodah. Dodatno varujemo pravico javnosti do dostopa do vode in s strožjimi pravili zagotavljamo večjo zaščito okolja, vode, priobalnega pasu, vseh tam živečih organizmov in pitne vode.

Zakon o vodah prinaša več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe in zagotavljanje poplavne varnosti ter zmanjšuje možnosti nevarnih posegov v priobalne pasove, s čimer prinaša večjo zaščito vode in okolja. Odločanje o posegih na tem področju se iz političnega nivoja seli na strokovno raven, saj bo o njih odločala stroka iz Direkcije za vode.

Video posnetki

Rok Planinc, predstavnik koncesionarja za upravljanje urejanja voda v porečju Savinje in Sotle: »Ob reki Paki v Občini Šoštanj težave z rednim vzdrževanjem«

Zaradi vse pogostejših poplav je treba poskrbeti za varnost ljudi in v večji meri omejiti poplavno ogroženost v vseh porečjih v državi. Novela Zakona o vodah zato med drugim prinaša tudi več sredstev za vzdrževanje vodotokov. Novela tako zagotavlja 17 milijonov evrov dodatnih sredstev za vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplave.

Marjan Pograjc, domačin je povedal:«Dobrova (Kotarjev greben) zaradi nevzdrževanja povzroča velike težave pri poplavah«

Zaradi vse pogostejših poplav je treba poskrbeti za varnost ljudi in v večji meri omejiti poplavno ogroženost v vseh porečjih v državi. Novela Zakona o vodah zato med drugim prinaša tudi več sredstev za vzdrževanje vodotokov. Novela tako zagotavlja 17 milijonov evrov dodatnih sredstev za vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplav

Janez Magyar, župan Občine Lendava: "Občina Lendava bo z novim zakonom pridobila bolj urejene in vzdrževane vodotoke".

29. 4. 2021 - Minister Vizjak v Tarči: Zakon za vode posege v priobalne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev.

Minister je v oddaji Tarča na RTVSLO zatrdil, da je namen zakona prav nasproten temu, kar mu očitajo nasprotniki. "Želimo dodatno obvarovati priobalni vas, pitno vodo, biodiverziteto, zato omejujemo pozidavo na priobalnem pasu. Na 75 odstotkov vodotokov in priobalnih pasov itak ni možno graditi, ker bi s tem ogrožali poplavno varnost. Možno je graditi zgolj tam, kjer je stavbno zemljišče. Ta zakon ne izključuje, da moraš dobiti gradbeno dovoljenje za poseg v prostor, moraš ga dobiti. S tem zakonom zmanjšujemo nabor objektov, ki jih je možno graditi." Omogočena zgolj gradnja objektov javne rabe, ki so namenjeni vsem in so po mnenju številnih državljanov koristni, ker želijo državljani bivati ob vodi in ob njej uživati.

19. 5. 2021 Izjava ministra Vizjaka o Zakonu o vodah: Vsebina se je spolitizirala

Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah so bili zavedeni s strani predlagateljev referenduma. Novi zakon o vodah ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje.

19. 5. 2021 Minister Vizjak: Nobena rešitev v noveli zakona ne vpliva na dodatno krnitev do pitne vode

Minister Vizjak je v izjavi poudaril, da z novelo zakona ohranjamo in zagotavljamo vire pitne vode in da sama novela zakona nima zveze s privatizacijo vodnih virov.

25. 5. 2021 – Minister Vizjak v Državnem zboru: »Novela Zakona o vodah prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in ožanje možnosti posegov na priobalna zemljišča«

Minister za okolje in prostor je v Državnem zboru Republike Slovenije poudaril, da je šlo pri zbiranju podpisov za diametralno nasprotje tistega, kar dejansko zakon o vodah pomeni. Zakon prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in ožanje možnosti posegov na priobalna zemljišča.
Referendum je slab tako za vode kot tudi za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani," je na izredni seji izpostavil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.

Objave v medijih

Minister  mag. Vizjak v pogovoru za Delo: “ V okviru  novele zakona so se sredstva za vzdrževanje vodotokov podvojili”
 
Minister mag. Vizjak  je 17. 4. 2021 v pogovoru za Delo poudaril, da so  se v okviru  novele zakona sredstva za vzdrževanje vodotokov podvojila; sredstvom državnega proračuna lahko v ta namen zdaj dodajajo tudi denar Sklada za vode. 

Minister  mag. Vizjak v Tarči: Novela Zakona za vode posege v priobalne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev.

Minister  mag. Vizjak je  29. 4. 2021 v oddaji Tarča na RTVSLO zatrdil, da je namen novele zakona prav nasproten temu, kar mu očitajo nasprotniki. "Želimo dodatno obvarovati priobalni vas, pitno vodo, biodiverziteto, zato omejujemo pozidavo na priobalnem pasu. Na 75 odstotkov vodotokov in priobalnih pasov itak ni možno graditi, ker bi s tem ogrožali poplavno varnost. Možno je graditi zgolj tam, kjer je stavbno zemljišče. Ta zakon ne izključuje, da moraš dobiti gradbeno dovoljenje za poseg v prostor, moraš ga dobiti. S tem zakonom zmanjšujemo nabor objektov, ki jih je možno graditi.  Omogočena zgolj gradnja objektov javne rabe, ki so namenjeni vsem in so po mnenju številnih državljanov koristni, ker želijo državljani bivati ob vodi in ob njej uživati. 

Minister  mag. Vizjak v Večeru: " Več kot očitno je, da ožimo možnost gradnje na objekte javne rabe«
 
V pogovoru ministra Vizjaka za Večer  24. 4. 2021 tudi o napovedanem referendumu o noveli Zakona o vodah. Spregovoril je, da bo imel referendum tri škodljive posledice.«Največja je ta, da ne bomo mogli nameniti denarja iz sklada za vode za vzdrževanje vodotokov«, je povedal mag. Vizjak.
 

Minister  mag. Vizjak  v intervjuju za Siol, net:« S krčenjem nabora projektov, ki jih bo še mogoče graditi, dodatno varujemo priobalna zemljišča”

Minister Vizjak je v intervjuju za Siol,net  1. 5. 2021 poudaril: »Res ne razumem motiva nevladnih organizacij, da sprevračajo namen in besedilo novele zakona o vodah. Lahko sta samo dva motiva. Prvi je političen, kajti temu se je pridružila Levica, ki pomaga zbirati podpise in si prizadeva samo za to, da bi zrušila oblast, ne glede na argumente. Drugi pa je, da za temi pobudami v resnici stoji kapital, ki želi ohraniti privilegij pozidave priobalnih zemljišč.«

Minister mag. Vizjak na radiu Ognjišče: »Z vso odgovornostjo trdim, da se z novelo Zakona o vodah bistveno zožuje možnost poseganja na priobalni pas«

Minister z okolje in prostor mag. Andrej Vizjak  je na intervjuju na Radiu Ognjišče poudaril, da novela Zakona o vodah  vsebuje tri temeljne rešitve.  Prva rešitev, in sicer najpomembnejša rešitev je ta, da z zakonom omogočamo več denarja za vzdrževanje slovenskih vodotokov.

Minister mag. Vizjak v Svet24.si:  "Bojim se, da bo to bolj politični kot vsebinski referendum, ker bo glasovanje za ali proti vladi."

Minister mag. Vizjak je 13. 5. 2021 v pogovoru  povedal, da je »novela Zakona o vodah zelo kratka, ima nekaj členov, nekaj sto besed, vsakdo ga lahko prebere v 15-ih minutah in si ustvari mnenje v dnevu, dneh. Ocenjujemo, da je bilo dovolj razprave oz. dovolj možnosti, res pa je, da se je vprašanje zlasti posegov na priobalna zemljišča zelo spolitiziralo in je na koncu, zdaj ko se zbirajo podpisi za referendum, več kot očitno, da leva stran jemlje to kot neko priložnost političnega napada na obstoječo oblast.

Minister mag. Vizjak na POP TV: »To ni bilo zbiranje podpisov za, temveč proti pitni vodi«

Minister mag. Vizjak je 19. 5. 2021  na POP TV  za 24 ur zvečer povedal, da to ni bilo zbiranje podpisov za, temveč proti pitni vodi. Očitno je leva politika, ki je sodelovala pri zbiranju podpisov, ocenila, da nekaterih svojih ambicij izkoriščanja priobalnega pasu s to novelo ne bo mogla več uresničevati. 

Minister mag. Andrej Vizjak v oddaji Ministrski stol na Vaši televiziji (VTV): »Prosim vse, da si novelo preberejo«

Minister  mag. Vizjak je 24. 5. 2021 v pogovoru za VTV izpostavil: »Prosim vse, da si novelo preberejo, si ustvarijo svoje mnenje in ne nasedajo zavajajočim očitkom tistih, ki v tem vidijo politične motive."

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer (od 01_06 naprej)  v Odmevih poudaril, da bodo o gradnji odločali strokovnjaki 

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je na Odmevih na RTV Slovenija poudaril, da novela Zakona o vodah na priobalnem pasu dovoljuje zgolj gradnje enostavnih in objektov v javni rabi na obstoječem stavbnem zemljišču pod jasno določenimi kriteriji, o katerih bodo presojali. 

Minister mag. Vizjak v Nedeljskem dnevniku izpostavil, da v noveli Zakon o vodah ni več možnosti krčenja priobalnega pasu 

Za Nedeljski dnevnik je  26. 5. 2021 minister mag. Vizjak spregovoril tudi  o  tem, kako se je tema o vodi spolitizirala in kako je danes moderno biti proti vladi-  Minister Vizjak je v pogovoru za Nedeljski dnevnik izpostavil tudi, da danes možnosti krčenja priobalnega pasu ni več. 


Minister mag. Vizjak v Demokraciji poudaril, da novela Zakona o vodah ne uničuje pitne vode, ampak jo še dodatno varuje

Minister mag. Vizjak je 30. 5. 2021 v Demokraciji izpostavil, da sprememba  novele Zakona o vodah za posege v priobrežne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več mogoče graditi na priobrežnih zemljiščih. Koga zagovarjajo pobudniki referenduma, ki (mimogrede) tudi močno zavajajo? Ne gre jim namreč za pitno vodo, pač pa za politikantstvo in zagovarjanje interesov kapitala, ohraniti želijo status quo.


Nova24TV: “ Novela Zakona o vodah ne ogroža pitne vode, temveč jo še dodatno varuje"

Na Nova24TV je  bilo 30. 5. 2021 poudarjeno, da " je minister Vizjak  v dosedanji razpravi izpostavil tri glavne namene novele Zakona o vodah. Prvi namen je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, kjer gre za 17 milijonov evrov. Nadalje zakon omejuje gradnje oziroma posege na priobrežnih zemljiščih. Doslej je bilo namreč mogoče z oženjem priobreženega zemljišča izvajati katere koli posege. Od leta 2002, ko je začel veljati zakon (pod okriljem takratne LDS), so bile namreč na priobrežnem pasu zgrajene številne tovarne, zasebne stanovanjske hiše, tudi vile, 80 odstotkov posegov je bilo zasebne narave. Minister Vizjak je pri tem poudaril, da se je v zadnjih letih posegalo v priobrežni pas tudi z objekti, ki uporabljajo nevarne snovi in so v zasebni rabi. Med drugim je izpostavil primere dveh tovarn, zgrajenih ob rekah.

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer v Studiu ob 17.00: »Direkcija nikakor ne bo dovolila posega, ki bi poslabšal kakovost in količino obstoječih virov pitne vode."

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je  v Studiu ob 17.00 na Radiu Slovenija poudaril, da morajo objekti ustrezati kriterijem za uvrstitev v priobalno in vodno zemljišče. Ključno je, da morebiten nov objekt ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in da direkcija nikakor ne bo dovolila posega, ki bi poslabšal kakovost in količino obstoječih virov pitne vode.

Več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe in zagotavljanje poplavne varnosti

Zaradi podnebnih sprememb se v zadnjih letih žal srečujemo s pogostejšimi poplavami, visokimi vodami in izrednimi vremenskimi dogodki. V Sloveniji kot z vodo bogati deželi bodo posledice podnebnih sprememb vse večje in občutnejše. Zavedamo se odgovornosti za varnost ljudi in zmanjševanje poplavne ogroženosti v vseh porečjih v državi, zato si na Ministrstvu za okolje in prostor prizadevamo za izboljšanje poplavne varnosti ter aktivnejše vlaganje v preprečevanje in prilagajanje podnebnim spremembam.

Med leti 2021 in 2027 namerava Ministrstvo za okolje in prostor za upravljanje z vodami letno nameniti dvakrat več sredstev kot doslej, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji.

»Preko Sklada za vode in integralnih sredstev za vode želimo nameniti najmanj 20 milijonov letno za izvajanje Javne gospodarske službe za upravljanje z vodami. Osnovni namen Zakona o vodah je povečanje sredstev za ravnanje z vodami, tako da za to področje namenjamo tudi sredstva Sklada za vode. To je bil tudi osnovni razlog, zakaj smo v obravnavo po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o vodah,« je poudaril minister Vizjak ob letošnjem Svetovnem dnevu voda, ko si je na terenu ogledal potek del gradnje dolgo pričakovanega zadrževalnika Veliki potok.

Zakon o vodah zagotavlja 17 milijonov EUR sredstev za potrebno vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplave.

Zmanjševanje možnosti nevarnih posegov v priobalne pasove prinaša večjo zaščito vode in okolja

Pomembno ožimo možnosti posegov na priobalna zemljišča in povečujemo zaščito okolja in vode z novelo Zakona o vodah. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih, kar danes zakonodaja dopušča, s tem pa omogoča posege, ki lahko pomenijo veliko tveganje za biodiverziteto in onesnaženost pitne vode (kot na primer gradnja tovarn neposredno ob vodi). V celoti se prepoveduje vsako zasebno gradnjo v priobalnem pasu.

Za vsak potencialno dovoljen poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki ne bo izdano v primeru negativnih vplivov na vode in okolje. Ni posega v obstoječa merila za dovoljene posege v okolje in prostor. Gradnja kakršnega koli objekta, ki ne bo zadostoval tem merilom in bi potencialno lahko predstavljal tveganje za pitno vodo, pod nobenim pogojem ne bo mogoča.

Kaj prinaša Novela Zakona o vodah?

Zakon o vodah omejuje posege v priobalne pasove in ščiti pitno vodo ter biodiverziteto, ob tem pa omogoča tudi potrebna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji in zagotavljanje poplavne varnosti. V zadnjem času je s strani nasprotnikov Zakona o vodah žal slišati vrsto netočnih trditev in zavajajočih interpretaciji o domnevnih negativnih učinkih na okolje in kakovost voda.

Ministrstvo za okolje in prostor odločno zavrača neresnične trditve, da naj bi novela Zakona o vodah usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Ravno tako odločno zavrača trditve, da bi se odslej lahko na priobalnem pasu gradilo širok nabor objektov in da naj bi zakon predstavljal resna tveganja za degradacijo zemljišč. S spremembami zakona prav v ničemer ne ogrožamo pravice do pitne vode, ki je zapisana v Ustavo Republike Slovenije, temveč ravno nasprotno z omejevanjem nabora možnih nevarnih posegov v priobalne pasove dodatno ščitimo okolje, biodiverziteto in vode.

Dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (UL) je v oddaji nacionalne televizije 19. aprila poudaril, da »se postopek umeščanja v prostor s to spremembo zakonodaje ni spremenil. Torej, nekdo, ki želi graditi v tem priobalnem pasu, mora znotraj prostorskega načrtovanja (občinski prostorski načrt) dati pobudo. Tu mislim, da je vlada res naredila pozitivno potezo, da je nabor objektov omejila na samo tiste v javno korist. V tem smislu se bo nabor objektov skrčil.«

Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno varuje

Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki ne bo izdano v primeru negativnih vplivov na vode in okolje. Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode.

Vodno soglasje se lahko izda le, če (druga alineja 37. člena zakona o vodah):

  1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
  2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
  3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
  4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
  5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
  6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

Gradnja kakršnega koli objekta, ki ne bo zadostoval tem merilom in bi potencialno lahko predstavljal tveganje za pitno vodo, pod nobenim pogojem ne bo mogoča.

Zaostrujemo možne posege na priobalna zemljišča

S spremembo in dopolnitvijo Zakona o vodah (ZV-1G), v nasprotju z nekaterimi interpretacijami, pomembno ožimo možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu iz 15 metrov na do 0 metrov (črtanje 6. in 7. odstavka 14. člena Zakona o vodah). To pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov, torej za javno, ne privatno rabo.

Pobudniki referenduma o Zakonu o vodah navajajo, da novela zakona »na široko odpira vrata celi vrsti objektov« in da »postavlja zasebni interes pred javnega«. Gre za napačno interpretacijo zakona, ki tega ne omogoča. Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Novi zakon sedaj pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in še te zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Slednje se izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje stanja voda ali kako drugače vpliva na okolje. Prav tako bodo vsi posegi možni samo pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij in mnenjedajalcev, v okviru katerih morajo soglasje podati vse pristojne ustanove in organi. Varovanje javnega interesa s spremembami zakona tako ni nič manjše, temveč pomembno večje.

Dosedaj je bila na priobalnih zemljiščih dovoljena zasebna gradnja, kar spremembe Zakona o vodah prepovedujejo

Dosedanja ureditev je dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo na najožjem priobalnem pasu, saj obstoječi zakon tega ni izrecno prepovedoval. Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda jasno dokazuje število izjem, ki so na priobalnih zemljiščih dovoljevale za okolje potencialno nevarno gradnjo: doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete za postavitev proizvodnih objektov, tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume ter takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah rek, jezer in morja, s čimer evidentno posegajo v pravico javnosti do dostopa do vode, saj so takšni objekti ograjeni.

Dosedanja ureditev je dopuščala postavitev tovarn in industrijskih objektov v neposredni bližini vode, kar predstavlja veliko nevarnost za onesnaženje okolja in virov pitne vode. Novela zakona o vodah gradnjo takšnih objektov v priobalnih pasovih v celoti prepoveduje.

Industrijski objekti neposredno ob vodi v Občini Prevalje

Industrijski objekti neposredno ob vodi v Občini Prevalje | Avtor Atlas voda

1 / 2

Vsak objekt mora pred postavitvijo izpolnjevati stroge pogoje, o katerih odloča stroka

Gradnja kakršnega koli objekta v priobalnem pasu je mogoča le ob izpolnjevanju strogih pogojev, če to omogoča prostorski akt in če so izpolnjeni ostali pogoji iz Zakona o vodah in iz drugih predpisov. Ker gre za pomembno strokovno vprašanje se odločanje o tem iz sedanjega političnega nivoja v celoti prepušča stroki. Vlada RS tako ne bo mogla več ožiti priobalnih zemljišč, temveč se bodo odločitve o tem ali se bo lahko posegalo v priobalno zemljišče sprejemale v skladu s spremenjenim 37. členom zakona in to na strokovni (strokovnjaki na Direkciji za vode) namesto na politični ravni (Vlada Republike Slovenije).

Vsi objekti, ne glede na njihovo vrsto, bodo morali pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje, ki zagotavljajo, da se ne poveča poplavna ogroženost ali drugače ogrozi površinska ali morebitna podzemna voda. Če se bo želelo na vodnem ali priobalnem območju graditi določeno vrsto objektov, bo moral to, poleg vseh ostalih pogojev, dovoljevati tudi občinski prostorski akt. Ostaja vrsta varovalk, da ne pride do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu, ki so bile v veljavi že doslej in jih novela Zakona o vodah ne odpravlja.

Objekte javne rabe je možno graditi pod naštetimi pogoji:

  1. To možnost mora najprej dovoljevati prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij, mnenjedajalcev in pridobitev soglasij pristojnih ustanov in organov.
  2. Teh objektov ni možno graditi, če gre za ogrožanje poplavne varnosti, erozijske, če gre za poslabšanje stanja voda, če je to v nasprotju s cilji upravljanja voda.
»Na MOP ne bomo nikakor, pod nobenih pogojem dovolili nevarnih industrijskih objektov na vodovarstvenem območju.« minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak

Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga: od črpanja sladke vode, njene predhodne obdelave, oskrbovanja, uporabe, zbiranja in nadaljnje obdelave do uporabe prečiščene vode in njenega izpusta v okolje, ponovnega črpanja in začetka novega vodnega kroga. Zakon o vodah zato v nobenem primeru ne rahlja obstoječih okoljevarstvenih predpisov, ki omejujejo posege v zavarovana ali poplavno ogrožena območja.

Prost dostop do vode ostaja zagotovljen

Zakon o vodah v nobenem pogledu ne omejuje prostega dostopa do vode, pač pa jo še dodatno zagotavlja.V neposredni bližini vode se danes lahko postavijo industrijski objekti ali zasebne vile, ki omejujejo gibanje in javnosti onemogočajo dostop do obale rek, jezer in morij. Novela zakona ravno to –zasebno gradnjo v priobalnem pasu – izrecno prepoveduje, s čimer širi in dodatno zagotavlja javnosti pravico dostopa do vode.

Dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: »Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.«

Nasprotniki Zakona o vodah podpirajo sedanje stanje, ki ogroža pitno vodo

Pobudniki referenduma o Zakonu o vodah zagovarjajo sedanje stanje, ki na priobalnih pasovih omogoča postavitev zasebnih objektov (na primer vil) in industrijskih objektov (na primer skladišč, tovarn, in podobno).

Takšni objekti, ki lahko v občutljivem priobalnem pasu med drugim uporabljajo ali skladiščijo nevarne snovi, predstavljajo neposredno grožnjo okolju, vodam in biodiverziteti, prav tako pa lahko s svojim delovanjem povzročijo onesnaženje, ogrozijo podtalnico in s tem oskrbo z zdravo, čisto pitno vodo. Poleg tega so takšni zasebni objekti ograjeni, gibanje v njihovi okolici je omejeno, zaradi česar onemogočajo javno dostopnost do vode.

Pobudniki referenduma tako z nasprotovanjem Zakonu o vodah podpirajo dosedanje stanje, ki z dovoljevanjem nevarnih posegov v priobalne pasove predstavlja nevarnost za okolje. Zakon o vodah zagotavlja ravno to, kar zagovarjajo pobudniki referenduma: omejuje posege v priobalne pasove v obliki zasebnih in industrijskih objektov, ščiti pitno vodo ter biodiverziteto, ob tem pa zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji in zagotavljanje poplavne varnosti.

Vključevanje javnosti in stroke

Ministrstvo za okolje in prostor ni omejevalo javne razprave ob sprejemanju zakona, kot to očitajo pobudniki referenduma. Ob pripravi predloga zakona je ministrstvo izvedlo tako javno obravnavo kot tudi medresorsko usklajevanje, v katerih je prav vsak lahko izrazil svoje mnenje o predlogu zakona. Ob tem je ministrstvo pobudnike referenduma o Zakonu o vodah še dodatno povabilo na javno razpravo in izmenjavo mnenj z novinarji, strokovnjaki in vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, ki so jo žal zavrnili.

»Z novelo zakona o vodah želimo dodatno zavarovati vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu. Zato se čudimo pobudnikom referenduma, da nam očitajo ravno to, da tega ne delamo, pri čemer pa ne postrežejo z nobenim konkretnim argumentom. Civilna družba se izogiba argumentirane razprave o vsebini tega zakona. To je žalostno in zaskrbljujoče.« - Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor

Ministrstvo tudi sedaj sodeluje pri aktivnostih, srečanjih in strokovnih posvetih, na katerih je prisoten širok krog deležnikov, strokovnjakov in akademikov s področja upravljanja voda, varovanja okolja in urejanja prostora. Zadnji tak posvet z naslovom “Vloga in pomen vodnih in priobalnih zemljišč v luči novejših sprememb zakona o vodah” je v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (DVS), Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH), Društva vodarjev Slovenije in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije, potekal 6. maja.

Spremembe Zakona o vodah

S spremembo 37. člena je določeno, da na vodnem in priobalnem zemljišči NI dovoljeno posegati v prostor, razen za navedenih 9 izjem. Med drugim na primer za:

  • ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda,
  • ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
  • objekte, ki so namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
  • objekte, ki so namenjeni zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja. 

 Zakon jasno določa, da je potrebno pridobiti ustrezno soglasje, ki se izda, če:

  • NE gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda,
  • se s tem NE povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
  • se s tem NE poslabšuje stanje voda,
  • ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
  • NI v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

Vsebina Zakona o vodah.