Razvrednotena območja imajo zaradi neprimerne rabe ali nenaseljenosti manjšo vrednost ter lahko negativno vplivajo na okolje, družbo, gospodarstvo ali vizualno podobo prostora. Ločimo več stopenj in vrst razvrednotenja, ki ga merimo po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih in socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine.

V mestih in urbanih naseljih smo jih v preteklosti imenovali degradirana urbana območja. Zakon o varstvu okolja opredeljuje degradirana območja kot izključno okoljsko obremenjena, onesnažena območja. Zakon o urejanju prostora zato vpeljuje izraz razvrednoteno območje, s katerim smo zajeli več vidikov degradiranosti.

Pri urejanju prostora imata prenova in izboljšanje obstoječih grajenih prostorov prednost pred novo pozidavo in posegi na prazna zemljišča. Pred poseganjem na odprte, zelene površine se čim bolj izkoriščajo opuščena oziroma razvrednotena območja. Takšna območja se z ustreznimi ukrepi prenovijo, sanirajo in s tem se izboljša njihova obstoječa raba. Če so razvrednotena območja za poselitev neprimerna, se vrnejo nazaj naravi oziroma renaturirajo. S takim ravnanjem se prispeva k učinkoviti rabi prostora v urbanih območjih, večji privlačnosti mest za delo in bivanje, h konkurenčnosti mest in k ohranjanju zelenih, predvsem kmetijskih površin v bližini mest.

Merila in kriteriji za določanje razvrednotenih urbanih območij

Pripravo strokovne študije Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij je v letu 2016 izdelala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, naročnik je bilo Ministrstvo za okolje in prostor. Nosilec naloge je prof. Janez Koželj s sodelavci. Naloga opredeljuje podrobnejšo metodologijo za določitev degradiranih urbanih območij z vidika fizične in funkcionalne degradacije, medtem ko se z vidika socialne in okoljske degradacije, na podlagi določenih meril in , podaja sum razvrednotenja. Naloga nadgrajuje raziskavo, objavljeno v publikaciji Degradirana urbana območja (Koželj, Janez, 1998).

Degradirano urbano območje (DUO) je območje znotraj mestnih naselij, ki je po svojem stanju, značilnostih in podobi razvrednoteno zaradi neprimerne ali opuščene rabe. DUO lahko po fizičnih, funkcionalnih, okoljskih in socialnih merilih izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja. Naloga opredeljuje degradirana urbana območja glede na vrsto in stopnjo degradacije po enotah urejanja prostora, v grafični in tekstualni obliki, in to v vseh 11 mestnih občinah.

Rezultati naloge so tudi podlaga za izbor območij, kjer se sofinancirajo projekti trajnostnega urbanega razvoja v okviru evropske kohezijske politike 2014–2020.