Skoči do osrednje vsebine

Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok.

Osebe, ki doživljajo nasilje, se pogosto ne zavedajo, da pomoč obstaja in da jim nasilja ni potrebno trpeti, na poti iz nasilja pa ne bodo same.

Nasilje v družini in nad ženskami je lahko izraženo na več načinov. Pozornost namenite dejstvom:

  • Nasilje je kršenje temeljnih človekovih pravic. 
  • Nasilje je kaznivo. 
  • Nasilje je zloraba moči. 
  • Nasilje ne preneha samo od sebe. 
  • Nasilje se najpogosteje stopnjuje po pogostosti in intenzivnosti. 
  • Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja. 
  • Opravičila za nasilje pogosto iščemo v brezposelnosti, alkoholizmu in preobremenjenosti osebe, ki povzroča nasilje. Vendar pa je povzročanje nasilja zavestna odločitev posameznika, da si bo z nadzorovanjem in zlorabo moči podredil drugo osebo. Za nasilje ni opravičila. 
  • Otroci so žrtve nasilja, tudi če so ob nasilju le prisotni in ga ne doživljajo neposredno ali če živijo v okolju,
    kjer se nasilje izvaja. Poskrbite za njihovo varnost in zdrav razvoj. 
  • Strah, jeza, žalost, občutki krivde, sramu, nemoči, brezup in podobna čustva so v primu doživljanja nasilja nekaj običajnega. Prav tako lahko občutite razdražljivost, nezbranost, zmedenost, težave pri odločanju in podobno.

Kaj je nasilje v družini?

Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (klofutanje, brcanje, ožiganje kože, udarci, obmetavanje s predmeti, odrivanje, zvijanje rok, lasanje, davljenje, porivanje, grožnja ali napad z nožem ali rožjem in podobno).

Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi (poljubljanje, otipavanje, slačenje, opazovanje ali neželeni dotiki, ki so za vas mučni ali vas prizadenejo, prisiljevanje v spolne odnose, posilstvo, tudi s strani partnerja.

Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi oseba, ki povzroča nasilje, pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (zmerjanje, lažne obtožbe, zasmehovanje, zastraševanje, zbujanje občutka krivde, omejevanje druženja s sorodstvom ali prijateljicami oziroma prijatelji, ljubosumje, žaljenje, poniževanje, kričanje, tihi dnevi, blatenje in podobno).

Oblike nasilja se med seboj pogosto prepletajo.

Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje pri razpolaganju z denarjem oziroma premoženjem, neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti ali prelaganje teh obveznosti na žrtev, ki se kaže predvsem v nadzorovanje porabe denarja, neplačevanje preživnine, odvzem ali poraba vašega denarja, omejevanje pravice do zaposlitve, prisila k podpisu pogodbe ali oporoke, odklanjanje dela in skrbi za družino in podobno.

Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba, ki povzroča nasilje, opušča dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin, kot so primeri odtegovanje življenjsko potrebnih stvari, na primer zdravil, hrane, pripomočkov, opuščanje nege in podobno.

Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Kaj lahko naredim?

Pomoč obstaja! Ni potrebno, da ste na poti iz nasilja sami. Pravico imate, da zaživite varno in zadovoljivo življenje. Zato:

  • Povejte nekomu, ki mu zaupate, kaj se vam dogaja. Ne zapirajte se vase, pogovorite se!
  • Ob izbruhu nasilja se, če je to možno, umaknite iz stanovanja in pokličite policijo. Če to ni mogoče, se zaklenite v sobo in pokličite policijo. 
  • Ob udarcih ali brcah se postavite v položaj, ki vam bo povzročil najmanj poškodb (zvijte se v klobčič, glavo si zaščitite z rokami). Glasno kličite na pomoč. 
  • Če je mogoče, se s sosedom ali sosedo dogovorite, naj pokliče policijo, če sliši, da se v vašem
    stanovanju dogaja nasilje. 
  • Imejte pripravljene najnujnejše stvari zase in za vaše otroke za nenaden odhod od doma, predvsem denar, osebni dokumenti, zdravila, rezervni avtomobilski ključi in podobno.
  • Prijavite nasilje. To lahko storite ustno ali pisno na policiji (če ste ogroženi) ali centru za socialno delo. Pametno je pridobiti kopijo zapisnika vaše izjave in podatke o osebi, ki bo vodila vašo zadevo. 
  • Možno je, da se bo nasilje stopnjevalo, ko se boste odločili, da prekinete odnos s partnerjem. Priporočljivo je, da naredite varnostni načrt, kar je najlažje z ustrezno usposobljeno osebo. 
  • Alternativno reševanje sporov, kot je na primer mediacija, v primerih nasilja ni dopustno.

Poti do spremembe nasilnega vedenja pri povzročiteljih nasilja

Povzročiteljem nasilja je na voljo strokovna pomoč za spremembo njihovega vedenja. S tem lahko povečajo kakovost svojega življenja kot tudi življenja svoje družine. Obrnejo se lahko na centre za socialno delo, na nevladne organizacije ali na svojega osebnega zdravnika. V primeru čezmernega uživanja alkohola ali zasvojenosti z drogami, svetujemo vključitev v programe zdravljenja zasvojenosti. 

Pomembno je vedeti

  • Nihče nima pravice povzročati nasilja. 
  • Nasilno vedenje je kršenje temeljnih človekovih pravic in je kaznivo. 
  • Nasilno vedenje ima številne negativne posledice za vas in vaše bližnje. Prinaša pomembne življenjske izgube in slabša kakovost vašega življenja in življenja drugih. 
  • Z nasilnim vedenjem povzročate stisko in trpljenje. 
  • Otroci so žrtve nasilja, tudi če so ob nasilju le prisotni in ga ne doživljajo neposredno ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Poskrbite za njihovo varnost in zdrav razvoj. 
  • Za nasilje ni opravičila. Nasilje ni nekaj, kar se enostavno zgodi, nasilje je vedenje, ki ga izberemo. 
  • Vsi se lahko naučimo novih socialnih veščin oziroma metod konstruktivnega in nenasilnega načina komunikacije in izražanja čustev ter tako spremenimo nasilno vedenje.

Kaj povzročitelj lahko stori?

  • Lahko se obrnete na CSD in poiščete pomoč.
  • Strokovno pomoč za odpravljanje nasilnega vedenja lahko poiščete tudi pri nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe za osebe, ki povzročajo nasilje, nudijo svetovanje ali terapevtsko pomoč. 
  • Pomoč pri urejanju težav, povezanih z nasilnim vedenjem, lahko poiščete tudi v okviru zdravstvene službe. Obrnite se na vašega izbranega zdravnika, ki vas bo napotil k ustreznemu strokovnjaku. 
  • Če prekomerno uživate alkohol ali ste zasvojeni z drogami, se vključite v programe zdravljenja zasvojenosti.

Ukrep prepovedi približevanja

V primeru nasilja v družini ali utemeljenega suma kaznivega dejanja oziroma prekrška z elementi nasilja lahko policija ali sodišče osebi, ki povzroča nasilje, izrečeta prepoved približevanja kraju ali osebi.

Prepustitev stanovanja

Sodišče lahko naloži osebi, ki povzroča nasilje, da mora stanovanje, v katerem je živela skupaj z žrtvijo, prepustiti žrtvi v izključno uporabo.