GOV.SI

Staranje prebivalstva in podaljševanje pričakovane življenjske dobe zahteva večja vlaganja v preventivo v celem življenjskem obdobju. Tako je vsak evro, vložen v preventivo, dolgoročno najboljša naložba. Najmanj tretjino vseh rakavih bolezni in drugih kroničnih bolezni je mogoče preprečiti s preprostimi ukrepi in spremembami v življenjskem slogu. Pri tistih boleznih, ki jih ni mogoče preprečiti, pa je posebej pomembno zgodnje odkrivanje s presejalnimi programi in preventivnimi pregledi.

Na ministrstvu se trudimo državljanom zagotoviti dovolj informacij, kako zmanjšati tveganje za kronične nenalezljive bolezni kot so sladkorna bolezen, rak, demenca, redke bolezni. Z rednimi preventivnimi pregledi je mogoče pravočasno odkriti in zdraviti mnoge bolezni, ravno tako k temu pomembno pripomorejo presejalni programi. Možnost sodelovanja v njih imajo zavarovanci po posameznih starostnih skupinah v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar poljudno imenujemo tudi previsok krvni sladkor. Tega v normalnih mejah vzdržuje hormon inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo.

Previsok krvni sladkor z leti okvari drobno in veliko žilje ter lahko povzroči možgansko kap, srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev in skupaj z okvaro ožilja nog privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega sladkorja imenujemo zapleti sladkorne bolezni. Obstajajo načini za odkrivanje zapletov v zelo zgodnjem obdobju, ko lahko s kakovostnim zdravljenjem upočasnimo njihovo napredovanje, odpraviti pa jih ne znamo.

Z zgodnjim prepoznavanjem sladkorne bolezni in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo zaplete sladkorne bolezni, ki predstavljajo veliko breme tako za posameznika, kot za njegove bližnje, za zdravstveni sistem in za celotno družbo.

Z vzpostavitvijo sistematičnega presejanja odkrivamo osebe z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Med njimi aktivno iščemo že obolele, pri ostalih pa z dodatnimi ukrepi zmanjšujemo pojavnost bolezni. Med ogroženimi posebno pozornost namenjamo otrokom in mladostnikom (sladkorna bolezen tipa 1) ter nosečnicam. Obravnavanje sladkorne bolezni v Sloveniji poteka skladno s priporočili stroke.

Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni

Za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni je potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Spomladi 2010 je tudi Slovenija dobila Nacionalni program za obvaldovanje sladkorne bolezni 2010-2020 , ki predstavlja strateško podlago za ukrepanje na področju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju do leta 2020. Za načrtovanje, koordiniranje, spremljanje ter poročanje o izvajanju nacionalnega programa je oblikovana koordinativna skupina, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje RS. 

Nacionalni program predvideva opolnomočenega bolnika, ki je v središču pozornosti, in se je sposoben dejavno vključevati v proces zdravljenja in tako prevzemati polno odgovornost za svoje zdravje. Na podlagi tega lahko bolnik brez zapletov sladkorne bolezni živi kakovostno in polno življenje. Vse to temelji na strokovnih smernicah, standardih in kliničnih poteh, ob upoštevanju stalnega razvoja stroke. Nacionalni program predvideva tudi vzpostavitev sistema spremljanja, ki omogoča preverjanje učinkovitosti preprečevanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter izboljševanje kakovosti obravnave.

Za izvajanje nacionalnega programa in s tem uspešno uresničevanje ciljev, Ministrstvo za zdravje sprejema tudi dveletne akcijske načrte, ki jih potrjuje Zdravstveni svet in v katerih so opredeljeni procesi in konkretne dejavnosti ključnih partnerjev. 

Rak

Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad, saj je življenjski slog v veliki meri v rokah posameznika, nanj pa vplivajo tudi družba, v kateri posameznik živi in javnozdravstveni ukrepi, ki so mu na voljo.

K povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, je pojavljanje rakave bolezni pogostejše, in pričakovati je, da bo breme te bolezni pri nas vse večje. Informacije o bremenu raka v Sloveniji zbira Register raka RS.

Pet najpogostejših vrst raka pri nas, ki obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni: kožni rak (brez melanoma), rak prostate, raki debelega črevesa in danke, rak dojke, rak pljuč. 

Državni program obvladovanja raka – DPOR

Program dejavnosti, nalog in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito delovanje na področju obvladovanje raka, v Sloveniji poteka od leta 2010. 

Državni program obvladovanja raka -  DPOR 2017 - 2021, ki s strateškimi in specifičnimi cilji nadgrajuje prvotni petletni program DPOR,  je v ospredje postavil dejstvo, da rak tako v Sloveniji kot v svetu postaja najpomembnejši javnozdravstveni problem. Že vzpostavljenim aktivnostim dodaja novosti, ki jih je še potrebno zagotoviti, da bi lahko v prihodnosti to bolezen obvladovali.

Bolezen približno enako prizadene oba spola, s staranjem prebivalstva pa je pričakovati vedno večje število bolnikov. Rak zato postaja pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Epidemiološka predvidevanja, da bo rak kot vzrok umrljivosti v kratkem postal prvi problem človeštva, ki bo prehitel bolezni srca in ožilja, so se v nekaterih državah že uresničila.

O izvajanju zapisanih ukrepov in aktivnostih lahko preberete na portalu DPOR

Presejalni programi raka

Slovenija je redka evropska država, ki v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja nudi vse tri presejalne programe raka. S presejalnimi programi želimo zmanjšati umrljivost, znižati število na novo zbolelih ljudi in odkrivati raka v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja.

Vključitev v program oziroma pregled je za zavarovano osebo brezplačen in se izvaja na poziv izvajalca, navadno s pisnim povabilom. Presejalni programi so z vidika javnega zdravja učinkoviti, če je udeležba vanje vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Pričakovane rezultate začnejo kazati šele več let po uvedbi.

  • Presejanje za raka materničnega vratu (Program ZORA). Organizirano presejanje za raka materničnega vratu (Državni program ZORA) je stekel leta 2003. Namenjen je ženskam v starosti od 20 do 64 let. Program izvajajo timi reproduktivnega zdravja – ambulantni ginekologi, koordinacijo, centrali informacijski sistem in spremljanje programa vodi Onkološki inštitut Ljubljana. 
  • Presejanje za raka dojk (Program DORA). Program DORA slovenskim ženskam v starosti med 50. in 69. letom zagotavlja enakopraven dostop do zgodnjega odkrivanja in hitre obravnave raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Program je centralizirano voden in organiziran populacijski program. Po celi Sloveniji deluje enotno in po visokih evropskih smernicah kakovosti. Cilj  programa je za 25 do 30 % zmanjšati umrljivost za rakom dojk.  
  • Presejanje za raka debelega črevesa in danke (Program Svit). Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki - Svit je namenjen ženskam in moškim v starosti od 50 do 74 let. V program bodo posamezniki iz ciljne populacije vključeni vsaki dve leti. Za postopek presejanja se uporablja imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu, ki omogoči odkriti tiste posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da so zboleli za RDČD. Posamezniki s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu so napoteni na kolonoskopijo.

Redke bolezni

Redke bolezni so bolezni, ki prizadenejo največ 5 oseb na 10.000 prebivalcev. Gre za raznoliko skupino bolezenskih stanj, ki imajo pogosto skupne značilnosti kroničnega, napredujočega, degenerativnega in včasih življenjsko ogrožajočega poteka. Pogosto sta potrebni zahtevna zdravstvena oskrba z zapletenimi in dolgotrajnimi diagnostičnimi postopki ter zelo draga zdravila. Dan redkih bolezni obeležujemo na 29. februar, ki je redek dan, saj se pojavi le na vsaka štiri leta in je odlično izbran dan za obeleževanje redkih bolezni. Kadar leto ni prestopno, ga obeležujemo na 28. februar.

Zgodovina urejanja področja 

Ministrstvo za zdravje je že sorazmerno zgodaj pristopilo k urejanju področja redkih bolezni. Že leta 2011 je bil pripravljen in leta 2012 sprejet Načrt dela na področju redkih bolezni, ki velja do leta 2020. Leta 2016 je bila ustanovljena Nacionalna kontaktna točka za redke bolezni. Dve leti kasneje, leta 2018, je Ministrstvo za zdravje dopolnilo Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva z registrom redkih nemalignih bolezni in s tem omogočilo uvedbo nacionalnega registra redkih bolezni. Istega leta je Ministrstvo za zdravje z nakupom tandemskega masnega spektrometra omogočilo uvedbo presejalnega testiranja novorojencev za 18 vrojenih presnovnih bolezni. Poleg tega pa je v istem letu sofinanciralo in omogočilo tudi nakup novega sekvenatorja za preiskavo kliničnega eksomskega sekvenciranja. 

Evropske referenčne mreže

Redkih bolezni je preko 6000. Nemogoče je, da bi imela vsaka država članica EU vrhunsko znanje, stroko in referenčne centre za vsa področja redkih bolezni. To predstavlja še večji izziv v majhnih državah članicah. Zato  na ravni Evropske unije deluje 24 evropskih referenčnih mrež. Slovenija je uspela zagotoviti polnopravno članstvo slovenskih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v 9 evropskih referenčnih mrežah, in sicer UKC Ljubljana v sedmih mrežah:

  • European Reference Network on immunodeficiency, autoinflammatory and autoimmune diseases (ERN RITA),
  • European Reference Network on hereditary metabolic disorders (MetabERN),
  • European Reference Network on endocrine conditions (Endo-ERN),
  • European Reference Network on neurological diseases (ERN-RND),
  • European Reference Network on neuromuscular diseases (ERN EURO-NMD),
  • European Reference Network on paediatric cancer (haemato-oncology) (ERN PaedCan),
  • European Reference Network on connective tissue and musculoskeletal diseases (ERN ReCONNET),

ter Onkološki inštitut Ljubljana v 2 mrežah:

  • European Reference Network on adult cancers (solid tumours) (ERN EURACAN),
  • European Reference Network on genetic tumour risk syndromes  (ERN GENTURIS).

Demenca

Vlada je junija 2016 potrdila Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 in je prvi tovrstni dokument na tem področju v Sloveniji.

Dokument povzema bistvene elemente in zaveze, ki jih vsebujejo dokumenti, sprejeti na ravni EU in Svetovne zdravstvene organizacije, kakor tudi strategije s področja obvladovanja demence v drugih državah. Predstavlja temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj.

Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni ter primeren standard zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb z demenco. Izhaja iz spoznanja, da so osebe z demenco posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje, pri tem pa se osredotoča na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje države in multidisiplinaren pristop obravnave.

Strategija opredeljuje ključna področja obravnave oseb z demenco:

  • ozaveščanje in zmanjševanje stigme bolezni,
  • zgodnja diagnoza in nadaljnja celostna obravnava oseb z demenco,
  • dostopnost do zdravljenja in zdravljenja z antidementivi,
  • zagotavljanje dostopnosti do socialnovarstvenih storitev in individualne ter celostne obravnave,
  • paliativna oskrba oseb z demenco, itd..

Preventivni zdravstveni pregledi

V okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja so preventivni zdravstveni pregledi zagotovljeni vsem zavarovancem.

Preventivni pregledi žensk v reproduktivni dobi

V Sloveniji je zagotovljena pravica do celostnega preventivnega zdravstvenega varstva za ženske v zvezi z reproduktivnim zdravjem, nosečnostjo in porodom.  

  1. Pregledi in svetovanje za načrtovanje družine, za rabo kontracepcije, proti spolno prenosljivim okužbam in posledični neplodnosti. Predpisana kontracepcijska sredstva so plačana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  2. Preventivni pregledi v nosečnosti, skupaj 10 sistematičnih pregledov, vsaj dve ultrazvočni preiskavi, individualno svetovanje ter laboratorijske preiskave (tudi preiskave na sifilis, toksoplazmozo, hepatitis B). Za nosečnice stare med 35 in 37 let se opravi presejalni test za Dawnov sindrom, za nosečnice, stare nad 37 let pa tudi amniocenteza;
  3. Pregledi in svetovanja po porodu, po spontani in dovoljeni prekinitvi nosečnosti ter po zunajmaternični nosečnosti;
  4. Pregledi in svetovanje v zvezi z menopavzo;
  5. Preventivne aktivnosti v patronažni dejavnosti (preventivni obiski medicinske sestre v patronažnem varstvu pri nosečnici, otročnici in novorojenčku na domu);
  6. Program zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu (program ZORA);
  7. Program organiziranega zgodnjega odkrivanja raka dojk (program DORA).

Način izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva podrobneje ureja Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni .

Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov

Preglede dojenčkov in predšolskih otrok izvaja tim specialista pediatra na primarni ravni. Dojenčki in predšolski otroci imajo pravico:

  • preventivnega pregleda v starosti enega, treh, šestih, devetih, dvanajstih in osemnajstih mesecev ter v starosti treh in petih let,
  • namenskega pregleda v primeru, da je bila pri sistematskem pregledu najdena sprememba, ki potrebuje sledenje,
  • izvedbe obveznega cepljenja, predpisanega s programom cepljenja,
  • izvedbe programirane zdravstvene vzgoje in individualnega svetovanja.

Sistematskemu pregledu otroka v starosti treh let je pridružen tudi pregled pri psihologu, pregledu otroka v starosti petih let pa pregled pri logopedu.

Šolski otroci in mladina do 19. leta imajo pravico do naslednjih preventivnih pregledov pri timu specialista šolske medicine:

  • sistematskega preventivnega pregleda pred vstopom v šolo (šolski novinci),
  • v 1., 3., 6., in 8. razredu osnovne šole, ter v 1. in 3. letniku srednje šole,
  • mladi, ki ne nadaljujejo šolanja imajo pravico do preventivnega pregleda v starosti 18. let,
  • sistematskega preventivnega pregleda v 1. in 3. letniku dodiplomskega izobraževanja,
  • namenskega pregleda v primeru, da je bila pri sistematskem pregledu najdena sprememba, ki potrebuje sledenje,
  • izvedbe obveznega cepljenja po zakonsko določenem programu cepljenja,
  • izvedbe programirane zdravstvene vzgoje ob vsakem sistematskem pregledu.

Sistematski preventivni pregledi dojenčkov, otrok in mladine se vsebinsko nekoliko razlikujejo glede na starost otroka, okvirno pa vključujejo pregled zdravstvene dokumentacije, anamnezo, pregled otroka in presejalne teste, razgovor z otrokom, zdravstveno-vzgojne aktivnosti, po potrebi cepljenje otroka..

Otroci s posebnimi potrebami imajo vsako leto preventivne zdravstvene preglede v identičnem obsegu, prilagojene njihovi prizadetosti.

Vsi otroci imajo tudi redne letne preventivne sistematične preglede pri zobozdravniku ter zobozdravstveno vzgojo.

Način izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva podrobneje ureja Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

Preventivni pregledi za odraslo populacijo

V Sloveniji se sistematično izvajajo preventivne aktivnosti na področju bolezni srca in žilja od leta 2001. Namenjene so zgodnjemu odkrivanju dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in žilja, rak in sladkorna bolezen) pri posamezniku.