GOV.SI

Zavezanci

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Kdo so zavezanci

Zavezanci, ki so dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma so določeni v 4. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1).

To so:

1.    banke, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje bančnih storitev v Republiki Sloveniji;

2.    hranilnice;

3.    plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije in plačilne institucije z opustitvijo držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika oziroma neposredno;

4.    pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;

5.    borznoposredniške družbe;

6.    investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;

7.    družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

8.    podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;

9.    podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

10.   podružnice upravljavca države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

11.   upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;

12.   upravljavci premostitvenega sklada iz zakona, ki ureja premostitveno zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov;

13.   ustanovitelji in upravljavci pokojninskih družb;

14.   zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;

15.   izdajatelji elektronskega denarja, izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice izdajateljev elektronskega denarja in izdajateljev elektronskega denarja z opustitvijo tretjih držav ter izdajatelji elektronskega denarja in izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščeni za neposredno opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;

16.   menjalnice;

17.   revizijske družbe in samostojni revizorji;

18.   prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;

19.   zastavljalnice;

20.   pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

a.   dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem, b.   finančnega zakupa (lizinga), c.   izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, d.   izdajanje in upravljanje virtualnih valut, vključno s storitvijo menjave virtualnih valut v običajne valute in obratno, e.   izdajanja garancij in drugih jamstev, f.   upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding, g.   oddajanja sefov, h.   posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),

i.   zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,

j.   zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju, k.   računovodskih storitev, l.    storitev davčnega svetovanja, m.  podjetniških ali fiduciarnih storitev, n.   prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih, o.   trgovanja z umetninami, p.   organiziranja ali izvajanja dražb ali q.   poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami, r.   izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Zavezanci so tudi odvetniki, odvetniške družbe in notarji, ki so v skladu z določbami III. poglavja ZPPDFT-1 dolžni izvajati zakonsko določene ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma po ZPPDFT-1, vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju ZPPDFT-1.

Naloge in obveznosti zavezancev

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT- 1) v 12. členu določa, da morajo zavezanci za namene odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, določene v ZPPDFT-1 in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Te naloge so:

1.    Izdelava ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma, da bo stranka poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje denarja ali financiranje terorizma (13. člen ZPPDFT-1).

Da bi zavezanec preprečil preveliko izpostavljenost negativnim učinkom pranja denarja in financiranja terorizma, mora v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz 139. člena ZPPDFT-1, ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja, ter na podlagi lastnih ocen tveganja, izdelati oceno tveganja, s katero opredeli nivo izpostavljenosti določene stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve itd.

Naj poudarimo, da je priprava ocene tveganja nujen predpogoj za izvedbo predpisanih ukrepov pregleda stranke, saj je od umestitve stranke, poslovnega razmerja, storitve ali transakcije v eno od kategorij tveganosti odvisna vrsta pregleda stranke, ki ga bo zavezanec opravil v skladu z ZPPDFT-1 (običajen pregled, poglobljen pregled, poenostavljen pregled).

Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma

2.    Vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma

Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na podlagi 13. in 14. člena ZPPDFT-1, vzpostavi učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost (kot npr. velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec) (prvi odstavek 15. člena ZPPDFT-1).

Politike, kontrole in postopki iz prejšnjega odstavka vključujejo (drugi odstavek 15. člena ZPPDFT-1):

1. razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov, ki se nanašajo na:

  • modele upravljanja s tveganji,
  • skrbni pregled stranke
  • sporočanje podatkov uradu,
  • varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc,
  • notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
  • zagotavljanje skladnosti s predpisi in
  • varno zaposlovanje in po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ter

2. vzpostavitev samostojne službe notranje revizije za preverjanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz prejšnje točke, če je zavezanec srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

3.    Pregled stranke

Zavezanec mora pregled stranke opraviti v naslednjih primerih (prvi odstavek 17. člena ZPPDFT-1):

  • pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
  • pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
  • pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
  • pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
  • vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

V kolikor ZPPDFT-1 ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe (prvi odstavek 16. člena ZPPDFT-1):

  • ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
  • ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
  • pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po ZPPDFT-1;
  • redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

Nabor podatkov, ki jih morajo zavezanci pridobiti v okviru pregleda stranke, je opredeljen v 48. členu ZPPDFT-1.

V zvezi s pregledom stranke je potrebno omeniti še:

Občasne transakcije -> Obveznost pregleda stranke je določena tudi v primeru občasne transakcije, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov, pri čemer gre za občasno transakcijo v primeru, ko jo izvaja stranka, ki z zavezancem nima sklenjenega poslovnega razmerja (18. člen ZPPDFT-1).

Politično izpostavljene osebe -> Na podlagi 61. člena ZPPDFT-1 mora zavezanec vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavljajo ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena ZPPDFT-1, zavezanec določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena ZPPDFT-1. V zvezi s politično izpostavljenimi osebami je Urad izdal tudi Usmeritve Urada v zvezi z izvajanjem 61. člena ZPPDFT-1.

Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije

Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstv

4.    Sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu

Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in nakazil v tvegane države (68. člen ZPPDFT-1)

Zavezanec mora sporočiti uradu podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.

Zavezanec iz 1., 2., 3., 4. in 18. točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 mora sporočiti uradu podatke o vsaki transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in ki je na zahtevo stranke opravljena na račune:

  • pravnih in fizičnih oseb v države, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma (1. in 2. točka tretjega odstavka 50. člena ZPPDFT-1),
  • pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma (1. in 2. točka tretjega odstavka 50. člena ZPPDFT-1), in sicer takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.

Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in transakcij v tvegane države ne velja za revizijske družbe, samostojne revizorje ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.

Obveznost sporočanja sumljivih transakcij (69. člen ZPPDFT-1)

Sumljiva transakcija je vsaka nameravana ali izvršena transakcija, v zvezi s katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj, ki bi lahko predstavljala predhodno dejanje za pranje denarja ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij, ki napotujejo na razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Zavezanci morajo sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter dokumentacijo v zvezi z njimi vedno, kadar v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in sicer še pred izvedbo transakcije, ter v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se ta opravila. Takšno sporočilo o sumljivi transakciji mora biti Uradu posredovano po zaščiteni elektronski poti, izjemoma se lahko posreduje po telefonu, vendar mora biti Uradu posredovano tudi po zaščiteni elektronski poti najpozneje naslednji delovni dan.

Obveznost sporočanja sumljivih transakcij velja tudi za nameravano transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne.

Revizijske družbe, samostojni revizorji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, vedno, ko stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporočijo Uradu takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.

Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah

5.    Imenovanje pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo

Zavezanci morajo za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma imenovati pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov. V primeru, da ima zavezanec manj kot štiri zaposlene, ni treba določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po tem zakonu (76. člen ZPPDFT).

Pooblaščenec opravlja zlasti naslednje naloge (78. člen ZPPDFT-1):

  1. skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma pri zavezancu;
  2. skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov Uradu v skladu z ZPPDFT-1 in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
  3. sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb notranjih aktov zavezanca, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;
  4. sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;
  5. spremlja in koordinira dejavnosti zavezanca na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
  6. sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma pri zavezancu;
  7. upravi ali drugemu poslovodnemu organu pri zavezancu daje pobude in predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
  8. sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih pri zavezancu na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.

6.    Skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po ZPPDFT-1

Redno strokovno usposabljanje

Zavezanci morajo na podlagi 80. člena ZPPDFT-1 skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je potrebno pripraviti program letnega strokovnega usposabljanja, in sicer najpozneje do konca marca za tekoče leto.

Skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje se nanaša na seznanjanje z določili ZPPDFT-1 in na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, s seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Redna notranja kontrola

Zavezanci morajo v skladu z 81. členom ZPPDFT-1 zagotoviti redno notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po ZPPDFT-1.

Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih

7.   Priprava seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma

Na podlagi 85. člena ZPPDFT-1 morajo zavezanci pripraviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Pri sestavi seznama indikatorjev zavezanci upoštevajo zlasti zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, oziroma niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke.

8.    Zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje predpisanih evidenc po ZPPDFT-1

Varstvo podatkov

ZPPDFT-1 od 122. do vključno 128. člena podrobno ureja področje varstva podatkov.

Hramba podatkov

Zavezanci hranijo podatke in pripadajočo dokumentacijo, pridobljeno na podlagi določb ZPPDFT-1, 10 let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristop k sefu, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. Podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju notranje kontrole in upravljanju s tveganji iz 13., 76., 77. in 80. člena ZPPDFT-1 pa najmanj 4 leta (129. člen ZPPDFT-1).

Upravljanje evidenc

Zavezanci morajo na podlagi 136. člena ZPPDFT-1 upravljati naslednje evidence podatkov:

  • evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 17. in 18. člena ZPPDFT-1,
  • evidence sporočenih podatkov Uradu iz 68. in 69. člena ZPPDFT-1.

Zavezanci morajo na podlagi 138. člena ZPPDFT-1 ločeno voditi tudi:

  • evidenco o dostopu nadzornih organov iz 139. člena ZPPDFT-1 do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 122. člena ZPPDFT-1 (nabor podatkov, ki jih mora vsebovati evidenca, je določen v drugem odstavku 138. člena ZPPDFT-1).

O vsakem dostopu nadzornih organov iz 139. člena ZPPDFT-1 do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 122. člena ZPPDFT-1, mora zavezanec najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te podatke pisno obvestiti urad.

9.    Izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah

Zavezanci, ki so del skupine, izvajajo politike in postopke te skupine, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene v ZPPDFT-1, vključno s politikami in postopki varstva podatkov ter izmenjave informacij znotraj skupine za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Politike in postopki skupine se izvajajo v podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti zavezanca s sedežem v državah članicah in tretjih državah. Izmenjava informacij znotraj skupine je dovoljena, vključno z izmenjavo informacij o sumljivih transakcijah iz 69. člena ZPPDFT-1, razen če urad izmenjavi informacij o sumljivih transakcijah izrecno nasprotuje. Pred iznosom osebnih podatkov v tretje države mora zavezanec pridobiti pisno zagotovilo prejemnika podatkov s sedežem v tretjih državah, da pri svojem poslovanju zagotavlja enako stopnjo varstva osebnih podatkov kot zavezanec ter da tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov (71. člen ZPPDFT-1).

10.   Izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah ZPPDFT-1 in predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi

Naloge posameznih zavezancev so podrobneje urejene v Smernicah.