GOV.SI

Neposredna plačila lahko prejmejo le kmetje, torej fizične ali pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Če se ukvarjajo še z nekmetijsko dejavnostjo, kmetijska dejavnost ne sme biti zanemarljiva (pogoj ''aktiven'' kmet).

Opredelitev pogojev

Neposredna plačila lahko uveljavlja kmetijsko gospodarstvo (fizična oseba, pravna oseba, agrarna skupnost ali pašna skupnost), ki izpolnjuje naslednje pogoje: 

1. Za svoje kmetijsko gospodarstvo je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti, vse prijavljene kmetijske površine pa upravlja v svojo korist oziroma v korist kmetijskega gospodarstva.

2. Je kmet, ki sheme neposrednih plačil uveljavlja na vsaj 1 ha upravičenih (ugotovljenih) kmetijskih zemljiščih. 

Izjema so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vlogo za podporo za mleko v gorskih območjih ali podporo za rejo govedi in uveljavljajo manj kot 1 ha upravičenih (ugotovljenih) kmetijskih površin. Ti upravičenci morajo biti v danem koledarskem letu upravičeni do najmanj 100 EUR neposrednih plačil.

3. Je ''aktiven'' kmet, kar pomeni, da podpor ne morejo prejeti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki sicer izvajajo kmetijsko dejavnost, vendar so v preteklem letu prejeli več kot 5.000 EUR neposrednih plačil in hkrati upravljajo eno izmed naslednjih nekmetijskih podjetij ali dejavnosti, upoštevajoč standardno klasifikacijo dejavnosti:

  • upravljanje letališč: 51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu;
  • upravljanje železniških storitev: 49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet;
  • upravljanje vodnih objektov: 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;
  • upravljanje nepremičninske storitve: 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami;
  • upravljanje športnih in rekreacijskih igrišč, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov.

Za subjekte na t.i. negativnem seznamu nekmetijskih dejavnosti obstaja le en način dokazovanja pomena njihove kmetijske dejavnosti. Letni prihodek iz kmetijske dejavnosti mora predstavljati najmanj tretjino skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo.

Kmetijska dejavnost pomeni pridelavo kmetijskih proizvodov, rejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali (npr. paša) ali vzdrževanje kmetijskih površin v stanju, primernem za pridelavo ali pašo.

Vzdrževanje kmetijskih zemljišč v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pomeni:

  • kateri koli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov, kadar gre za orno zemljišče;
  • košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajne nasade;
  • košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajno travinje.

Obseg in vrsta kmetijskih površin

Obseg in vrsta kmetijskih površin, ki jih ima na voljo nosilec kmetijskega gospodarstva in na njih izvaja kmetijsko dejavnost, sta pomembna z vidika zahtev, kdaj se kmetijska površina šteje za upravičeno in katere kmetijske prakse mora izpolnjevati nosilec kmetijskega gospodarstva v okviru zelene komponente.

 V ta namen veljajo naslednje opredelitve:

  • kmetijska površina je orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad;
  • orno zemljišče je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
  • trajno travinje je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če je visokodebelni in trajno zatravljena celotna površina nasada, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
  • trajni nasad je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ni visokodebelni in trajno zatravljena celotna površina, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi (če so hitro rastoči panjevci, mora biti vrba (Salix spp.) in/ali topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let);
  • trave ali druge zelene krmne rastline so trave, travnodeteljne mešanice, deteljnotravne mešanice. Čisti posevki detelje ali lucerne sodijo med poljščine.

Mehanizem finančne discipline

Pri neposrednih plačilih se uporablja mehanizem finančne discipline. Kljub izrazu ne gre za znižanje iz naslova upravnih kazni zaradi nepravilnosti, temveč za znižanje izplačil neposrednih plačil, z namenom vzpostavitve finančne rezerve kmetijskemu sektorju na ravni EU v primeru večjih kriz.

Tako se nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki imajo v letu 2019 odobrenih več kot 2.000,00 EUR sredstev neposrednih plačil, izplačila znižajo za določen odstotek. Če na ta način zbrana sredstva na ravni EU za krize v kmetijskem sektorju niso v celoti porabljena, se naslednje leto nosilcem kmetijskih gospodarstev povrnejo. Delež znižanja v okviru finančne discipline določi Evropska komisija v letu 2019. Prav tako določi znesek povračila, ki pripada Sloveniji, na tej podlagi pa Slovenija izračuna delež povračila za nosilce kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.