Skoči do osrednje vsebine

Navadna bakterijska pegavost fižola (lat. Xanthomonas campestris pv. phaseoli)

Navadna bakterijska pegavost fižola je karantenska bolezen na semenu fižola. Bolezenska znamenja so opazna na listih in strokih fižola. Okuženi listi imajo značilne nekroze, ki jih obdaja rumenkast rob. Na strokih so madeži pri začetni okužbi vodeni, nato pa se udrejo in obarvajo rdeče do rjavo. Na večje razdalje se bolezen prenaša z okuženim semenom. Znotraj posevka in med posevki fižola se širi med močnejšimi nalivi, z oroševanjem ter s stroji in orodjem.

| Foto: EPPO

Vpliv bolezni na pridelek niha od zanemarljive škode do popolne, odvisno od okoljskih pogojev. Običajno so največje izgube kadar bakterije okužijo rastline ob času zgodnjega razvoja in cvetenja. Z juga Italije so poročali tudi o 40 % izgubi pridelka na avtohtoni sorti fižola zaradi navadne pegavosti fižola. V Sloveniji se bolezen občasno pojavlja na območjih pridelave fižola, a trenutno ne povzroča večje gospodarske škode.

Bakterija je uvrščena v Prilogo II.A.II Direktive Sveta 2000/29/ES kot X. campestris pv. phaseoli (Smith) Dye. in ima status karantenskega škodljivega organizma na semenu fižola, na katerem ne sme biti navzoča v Evropski uniji.

Bakterija Xanthomonas campestris pv. phaseoli je po trenutni veljavni taksonomski nomenklaturi uvrščena v dve vrsti: X. axonopodis pv. phaseoli (Xap) in X. fuscans subsp. fuscans (Xff): rod Xanthomonas

Navadna bakterijska pegavost fižola v Sloveniji

V Sloveniji se bolezen občasno pojavlja na območjih pridelave fižola, a trenutno ne povzroča večje gospodarske škode. V Sloveniji je določeno eno razmejeno območje (okuženo območje) z Odločbo o določitvi okuženega območja navadne bakterijske pegavosti fižola.

Razmejeno območje

Okuženo območje navadne pegavosti fižola.

Dodatne informacije

  • Podatkovni list in priporočila

    Smernice in priporočila | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Iskalnik