GOV.SI

Nadzor morskega ribištva v Sloveniji poteka na vseh stopnjah verige dodane vrednosti, tj. »od mreže do krožnika«. Inšpektorji nadzor izvajajo na ribiških plovilih, v pristaniščih, predelovalnih obratih ter trgovinah in restavracijah. Nadzor opredeljujejo različni pravni okviri in določila.

Nadzorni sistem skupne ribiške politike EU

Vse države članice EU so zavezane nadzorovati dejavnosti, ki jih v povezavi s skupno ribiško politiko EU na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, opravlja katera koli fizična ali pravna oseba.

Nadzor morskega ribištva poteka na vseh stopnjah verige dodane vrednosti:

  • na ribiških plovilih;
  • v pristaniščih, kjer se iztovarja ribiške proizvode;
  • med transportom ribiških proizvodov;
  • v obratih, ki predelujejo ribiške proizvode;
  • na mestih prodaje ribiških proizvodov (trgovine, restavracije).

Vse ribolovne aktivnosti se na morju intenzivno nadzorujejo tudi s pomočjo posrednih zaznav ribiških aktivnosti na morju, ob pomoči oddajnikov VMS, ki so nameščeni na vseh večjih ribiških plovilih, s pomočjo radarjev, letalskega nadzora na morju, opažanja aktivnosti drugih nadzornih organov in brezpilotnih letal. 

Nadzor ribištva v Sloveniji

Nadzor ribištva v Sloveniji poteka skladno s skupno ribiško politiko EU.

Nadzor izvajajo inšpektorji Inšpekcije za lovstvo in ribištvo, ki delujejo znotraj Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov

Skupna ribiška politika EU namenja posebno pozornost boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu:

  • nezakonit ribolov je ribolov, ki ga opravljajo ribiška plovila v morskih vodah v pristojnosti države brez dovoljenja države ali v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi;
  • neprijavljen ribolov je ribolov, o katerem se v nasprotju z nacionalno zakonodajo ali predpisi zadevnim nacionalnim organom ni poročalo ali se je napačno poročalo;
  • nereguliran ribolov med drugim pomeni ribolovne dejavnosti, ki jih opravljajo ribiška plovila na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev živih morskih virov po mednarodnem pravu.

Pomemben del nalog za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v Republiki Sloveniji opravlja Finančna uprava RS in sicer kar se tiče uvoza, izvoza ter ponovnega izvoza ribiških proizvodov.

Določila v zvezi z modroplavutim tunom

Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) spada med komercialno najbolj zanimive vrste tuna, hkrati pa je tudi med najbolj prelovljenimi. Za upravljanje staležev modroplavutega tuna v Sredozemlju je pristojna mednarodna regionalna organizacija za upravljanje ribištva Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Njena članica je tudi Evropska unija.

Uvoz, izvoz in ponovni izvoz modroplavutih tunov ter notranjo trgovino z modroplavutimi tuni v Evropski uniji lahko izvajajo gospodarski subjekti, ki so vpisani v elektronski sistem dokumentacije o modroplavutih tunih, ki ga vodi ICCAT (sistem eBCD).

Pogoja za vpis:
- subjekt je registriran za opravljanje živilske dejavnosti ;
- je odobren ali registriran obrat za ribiške proizvode v skladu s predpisi, ki urejajo živilsko proizvodnjo.

Subjekti prošnjo za vpis podajo prek sistema ICCAT eBCD.