GOV.SI

Letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenke

Prešernovo nagrado za leto 2019 sta prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin.

Nagrado Prešernovega sklada za leto 2019 so prejeli: pesnik Jure Jakob, zborovska dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Prešernova nagrada 2019

Kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov za življenjsko delo

Bjanka Adžič Ursulov

Bjanka Adžić Ursulov – Avtor Tone Stojko

Bjanka Adžić Ursulov je umetnica velikega formata, ki nadaljuje žlahtno kostumografsko izročilo Mije Jarc in Alenke Bartl. Vse svoje življenje je posvetila in žrtvovala izključno in samo gledališču. Njen dom je gledališka šivalnica, njena domovina gledališki oder.

Kot akademska slikarka kostumografka je vrhunska strokovnjakinja, ki kostumografijo pojmuje predvsem kot dramaturgijo vizualnega. Zato ima znotraj vsakokratnega ustvarjalnega procesa odločilno likovno pa tudi dramaturško vlogo.

Je odlična poznavalka zgodovinskih stilov in se z njimi z lahkoto poigrava. Historičnemu kostumu z nonšalantnimi detajli in drznimi kroji dodaja sodoben avtorski podpis. Po drugi strani pa se rada tudi inventivno poigrava z materiali. Kostume ustvarja iz papirja, kovine, gume, perja, voska in drugih neverjetnih snovi, seveda pa tudi iz najplemenitejših svil, baržunov in gabardenov. Ima izjemen smisel za detajl in hkrati celoto. Iz diskretnih, navidez neopaznih dodatkov prosevata tako njen duh kot tudi prefinjeni humor. Celota pa je zmeraj domišljena, barvno usklajena in estetsko dovršena. Njene skice so likovne mojstrovine; z lahkotno slikarsko potezo in premišljenimi barvnimi odtenki tako nazorno naslika kar dramsko osebo. Tako lahko igralec poleg oprave razbere tudi karakterne črte svojega lika. In prav to je pri njeni kostumografiji najpomembnejše: vselej je v popolnem sozvočju tako z igralcem kot z vsemi drugimi ustvarjalnimi prvinami uprizoritve.

Bjanka Adžić Ursulov je s svojim talentom, strokovnostjo in predanostjo doslej ustvarila več kot dvesto gledaliških, opernih in filmskih kostumografij in tako svojemu poklicu postavila veličasten spomenik.

Njena umetniška prisotnost na najprestižnejših evropskih odrih, kot so Comédie Française v Parizu, Globe Theatre v Londonu, Dunajska državna opera, Avignonski festival in drugi, pa jo uvršča tudi med vrhunske ambasadorke slovenskega gledališča v tujini.

Alja Predan

Režiser in scenarist Filip Robar Dorin za življenjsko delo

Filip Robar Dorin

Filip Robar Dorin – Avtor Tone Stojko

Filip Robar Dorin je scenarist, režiser, producent, publicist in pedagog, ki je s svojo silovito, nenavadno in raznoliko ustvarjalno potjo na več področjih odločilno zaznamoval slovensko filmsko pokrajino.

Kot scenarist in režiser je v slovenski film pionirsko uvedel obliko dokumentarnega in igrano-dokumentarnega filma, v kateri filmski avtor postane aktivni soudeleženec snovi, ki jo predstavlja. Filip Robar Dorin je resnično udaren filmar. Je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin ter skritih razsežnosti pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi. Je ustanovitelj prve neodvisne filmske produkcije v Jugoslaviji. Filmske alternative, ki je napovedala razvoj močne slovenske neodvisne filmske produkcije. Kot pisatelj in pedagog je svoje znanje in svojo strast do filma vse življenje širokogrudno delil z drugimi. Kot direktor takratnega Filmskega sklada pa je začrtal mnoge kulturno-politične smernice, pomembne za razvoj slovenske filmske produkcije (zlasti nepogrešljivi so njegovo podpiranje mladih, neuveljavljenih režiserjev in sistematične produkcije prvencev, opozarjanje na nujnost podpore za razvoj in dodelavo scenarijev ter izrecna podpora kreativnemu dokumentarnemu filmu). V slovenskem filmu poznamo nemalo avtorjev z izjemnimi in inovativnimi opusi, a v dokumentarnem filmu le redke. Delo Filipa Robarja Dorina se iz sfere filmske umetnosti nedvomno pretaka v mnoge druge sfere slovenske kulture in ustvarjalnosti.

Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in zgolj njeno interpretacijo, so postali razširjeni in uveljavljeni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu.

Varja Močnik

Nagrada Prešernovega sklada 2019

Pesnik Jure Jakob za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob

Jure Jakob – Avtor Tone Stojko

Kolikor je pred poldrugim desetletjem v polje poezije stopil z besedili, ki so nakazovala obrat stran od tedaj prevladujočega, poudarjeno izpovednega, egocentričnega lirizma, bi Jure Jakob utegnil biti avtor, s katerim se je v pravem pomenu besede začelo novo pesniško stoletje na Slovenskem. Z Lakoto, njegovo peto zbirko, pa je umetnikovo ustvarjanje bržčas doseglo nov vrhunec. Gre namreč za prefinjeno ubesedeno poezijo, ki v sebi nosi, kakor bi rekel Pevec, tako »pekel kakor nebo«. Gre za poezijo, ki sicer zna po eni strani na široko odpreti oči v bivanjskem čudenju, vendar pa po drugi strani pripoznava temeljno jalovost, praznino človekove subjektivitete. A kdor to zmore hkrati, v isti sapi, kar nam sporoča Lakota, bo navsezadnje ugledal, kar se drugemu skriva, namreč: da svet je; da ni umislek vročične domišljije; da je ontološko poln; da je lep; da ga je mogoče ljubiti in za hip, dva, nežno zadržati v verzih, ne da bi ga pri tem poškodovali. Ta misel pa danes sredi globalnega segrevanja, sredi družbe množičnega elektronskega nadzora in sredi razkrajanja povojnega družbenopolitičnega reda, ni le tolažilna, ampak nas vse tudi obvezuje k odgovornosti.

Goran Dekleva

Zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih

Martina Batič

Martina Batič – Avtor Janez Kotar

Navdihujoča energija, oster barvni sluh, brezhibna kretnja, natančna priprava, poglobljeno znanje, osredotočenost in hkrati vseobsegajoči pogled od zgoraj, so gradniki vrhunskosti in ekstatične poustvarjalnosti, ki jo zmore celovita osebnost dirigentke Martine Batič.

Izobraževanje doma in drugod po svetu, ji je oplemenitilo znanje, ki ga je v eni od zibeli slovenske glasbene ustvarjalnosti, Vipavski dolini, dihala od rojstva naprej.

Po prestižni nagradi Eric Ericsson ji je bilo zaupano vodenje najboljših pevskih sestavov pri nas in v tujini. Vodila je zbor ljubljanske Opere ter dirigirala in kasneje umetniško vodila Zbor Slovenske filharmonije. Zdaj vodi Zbor Francoskega radia v Parizu.

Petero poustvaritev, ki ustvarjalko navdajajo s ponosom in vznesenostjo, da je vzcvetela v tako umetnico, so: koncerti s Komornim zborom RIAS v Berlinu, z Zborom Srednjenemškega radia v Erfurtu, z Zborom Slovenske filharmonije v Ljubljani, z Zborom Švedskega radia v Stockholmu in z Zborom Francoskega radia v Montpellieru.

Enkratni dosežki in hkrati predanost posredovanju slovenske glasbene ustvarjalnosti najzahtevnejšim okoljem in izvajalcem odlikujejo umetnico Martino Batič kot izjemno in enkratno hkrati.

Boris Rener

Skladatelj Tomaž Svete za skladbo Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona

Tomaž Svete

Tomaž Svete – Avtor Tone Stojko

Svetetov opus nastaja s pomočjo organske, intuitivne geste. Njegova osebnost in umetniški namen se izrazito oddaljujeta od tendencioznega formalizma oz. zapovedanega konceptualnega nasilja avantgardnih stremljenj. V večnem iskanju humanističnega sporočila se Svete prostodušno in spontano sprehaja v slogovno preteklost in se vrača nazaj, v umetniški zdaj, kot pač to narekujeta bodisi materija opernih bodisi umetniška ideja koncertantnih del. V odpiranju glasbeni imanenci ostaja pokončen in močan, pogosto tudi v nesoglasju s kritiki oz. analitiki, ki bi v njegovem glasbenem slogu in glasbeni tehnologiji morda želeli uzreti logično matrico, pravilo, zunanjo odločitev. Dionizično, pa vendar v formalnem smislu skrbno osmišljeno in k popolnosti stremeče predajanje notranji muzi, je tisto, zaradi česar se njegov glasbeni izraz izmika enoznačni definiciji. Dejanska zvestoba notranji umetniški viziji ostaja véliko odprto vprašanje sodobnega časa. Le malo sodobnim skladateljem je uspelo odgovoriti nanj tako temeljito, kot je prav Svetetu.

Gregor Pirš

Igralka Maruša Majer za vloge, ustvarjene v zadnjih treh letih

fMAJERMarusa ToneStojko 2019 431x646

Maruša Majer – Avtor Tone Stojko

Maruša Majer se je v izjemno igralko razvila postopoma, potrpežljivo, s preudarno notranjo samorefleksijo, a tudi s spontanostjo, tveganjem in predvsem z izrazito raziskovalnim tlakovanjem ustvarjalne poti, ki ni obšla nobenega gledališkega ali filmskega žanra. Neizmerna želja po preseganju same sebe jo je peljala skozi številne odrske estetike, od vlog na nevladni sceni, v lutkovnem gledališču, mladinskih uprizoritvah in različnih gledališčih. Z glavno vlogo v filmu Ivan je prodrla tudi v mednarodni prostor, kjer sta jo tako občinstvo kot stroka prepoznala kot velik igralski talent. Njen lik Mare je obveljal za enega najbolj markantnih v zadnjih letih domače kinematografije. V njem je izklesala precizen, osupljivo pretresljiv profil mlade izneverjene samohranilke. Nenehno hlepenje po neraziskanem jo je izoblikovalo v razgledano in čuječo izvajalko, ki v sebi nosi ultimativno predanost do gledališča in filma – in kar je najpomembnejše: v nobenem področju se ne obremenjuje z etiketami večvrednosti ali manjvrednosti, temveč do slehernega projekta vzpostavlja načelen in odgovoren odnos. Zato je v tej absolutni profesionalnosti vedno neizogibno prisotna tudi njena dragocena etična drža.

Zala Dobovšek

Ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic za animirani film Celica

fKASTELICDusan ToneStojko 2019 438x657

Dušan Kastelic – Avtor Tone Stojko

Dušan Kastelic v svojih avtorskih kratkih animiranih filmih domače in mednarodne publike navdušuje z univerzalno razumljivimi zgodbami, estetsko dovršenostjo in brezkompromisno izvedbo. Z izčiščeno dramaturgijo in jasno vzpostavljenimi karakterji gledalce vsrka v pripoved in čustveno povezavo, s premišljenimi metaforami pa nudi osnovo za premislek o večplastnih sporočilih, ki jih podaja. Izvirni avtorski pristop nadgrajuje tudi z obravnavo tem, ki so vezane na širša družbena vprašanja. Dušan Kastelic je samouk računalniške 3D animacije in eden od njenih pionirjev v svetovnem merilu. Kljub delu z minimalno ekipo, kjer sam opravi večino avtorskega in izvedbenega dela, njegovi filmi dosegajo vrhunsko raven kakovosti. Kasteličev kratki animirani film Celica je bil po premieri na Festivalu slovenskega filma leta 2017, kjer je prejel vesno za najboljši animirani film, prikazan na številnih filmskih festivalih po vsem svetu, na mnogih se je vpisal med prejemnike festivalskih nagrad in se uvrstil tudi v širši nabor filmov za nagrado oskar.

Matija Šturm

Arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič  za arhitekturna dela zadnjih treh let

fDEKLEVA GREGORIC ToneStojko 2019 435x653

Tina Gregorič in Aljoša Dekleva – Avtor Tone Stojko

Tina Gregorič in Aljoša Dekleva gradita arhitekturo, ki je poglobljena in natančna raziskava sodobnosti. Pri tem sistematično povezujeta preizkušeno z novim, lokalno z globalnim in tehnično s poetičnim. Na ta način ustvarjata inovativni pretanjen arhitekturni nagovor. Pri vsakem projektu na novo razvijeta osnovno zamisel, ki poveže teorijo in prakso, tradicijo in sodobnost ter uprostori kulturne razsežnosti bivanja: od širšega prostora mesta do naravne krajine.

V zadnjih treh letih izpostavimo tri dela.

Objekt dekanata Univerzitetnega kampusa Livada v Izoli je prva zgrajena fakultetna stavba v širše zasnovanem kompleksu, ki gradi izvirno identiteto kampusa, ob tem pa vzpostavlja močne vezi z mediteranskim kontekstom.

Slovenski paviljon na Bienalu v Benetkah 2016 je bil zasnovan kot arhitekturni artefakt in konceptualna inštalacija, hkrati pa kot knjižna polica, stopnišče, sedišče, ležišče in avditorij. Knjižnico sta arhitekta opremila s knjigami, ki so jih izbrali povabljeni arhitekti in umetniki.

Razstava Stanko Kristl, arhitekt v MAO, ki sta jo zasnovala s soavtorji, predstavlja Kristlov bogati arhitekturni svet. Osnovana je bila na podlagi večletnega raziskovanja arhitektovega osebnega arhiva ter tudi s pomočjo dodatnih virov in pogovorov z njim. Razstavi bo sledila tudi obsežna monografija.

Miha Dešman