GOV.SI

Tuje javne listine se smejo v Republiki Sloveniji uporabljati le, če so legalizirane, razen v primeru, ko področna zakonodaja legalizacije ne zahteva.

Overitev/legalizacija listine pomeni potrditev verodostojnosti podpisov uradnih oseb, ki so listino podpisale, in verodostojnosti odtisov pečatov državnih organov na njej. Javno listino je potrebno overiti, če to zahteva pravo države, kjer jo boste uporabljali.

Legalizacija in postopek vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru

V skladu z 20. členom Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja se v postopkih vrednotenja izobraževanja ne predvideva več legalizacije tuje listine.

Legalizacija in postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji

Pri postopku priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja je legalizacija tuje listine o izobraževanju potrebna. Listine o izobraževanju se legalizirajo v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu ali po Zakonu o ratifikaciji Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin.  

Države podpisnice Haaške konvencije v skladu z Zakonom o ratifikaciji Konvencije.

Stališča posameznih držav glede overitve/legalizacije listin o izobraževanju

Ugotavljamo, da se pojavljajo različna tolmačenja glede zahtev po legalizaciji v skladu z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, tako imenovan žig Apostille. Ministrstvo za pravosodje je o zadevi podalo sledeče mnenje in informacije:

Opredelitve držav do tega, katere njihove javne listine v skladu s pogodbo ne potrebujejo več overitve/legalizacije-žiga Apostille.

Avstrija

Bosna in Hercegovina

Francija

Ciper

Bolgarija

Poljska

Hrvaška

Češka

Madžarska

Romunija

Srbija

Grčija

Makedonija

Ruska federacija

Podajamo povzetek odgovora držav, ki so se do tega jasno opredelile.

Avstrija navaja le oprostitev overjanja za visokošolske listine, Ciper meni, da legalizacija za listine javnih in zasebnih višjih in visokih izobraževalnih institucij ni potrebna, vendar pa je obvezna za diplome zasebnih univerz in za listine OŠ in srednjih šol.

Poljska in Madžarska listin o izobraževanju ne štejeta med listine, ki bi bile predmet sporazuma, čeprav Madžarska ne zahteva nadoveritve za postopke »nostrifikacije«. Ruska federacija meni, da je nadoveritev potrebna.

Države Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška, Makedonija, Bolgarija, Srbija, Francija in Češka menijo, da so njihove listine o izobraževanju oproščene legalizacije.

Pri tem naj poudarimo, da imajo izobraževalne institucije v primeru suma v verodostojnost listine pravico in dolžnost pri izdajatelju oz. pristojnem organu v državi izvora to preveriti. Ne glede na vse navedeno v posamičnih primerih ima pravico izjemoma zahtevati tudi žig Apostille.