Skoči do osrednje vsebine

Pogosta vprašanja in odgovori

Na Ministrstvu za zdravje pripravljamo odgovore na aktualna vprašanja.

Zdravstvena statistika

Kakšna je metodologija zbiranja različnih podatkov in zakaj razlike v podatkih?

Z dnem 26. 3. 2020 smo poenotili metodologijo zbiranja različnih podatkov od začetka epidemije, 12. 3. 2020, do danes, in sicer je presečna ura za zajem podatkov ob polnoči za pretekli dan. Podatki odražajo stanje za pretekli dan.

Do razlik v podatkih o pozitivnih rezultatih testiranja, ki jih sporočajo laboratoriji in ki jih objavi NIJZ, prihaja iz treh razlogov. Prvi razlog je, da so nekatere osebe testirane večkrat, NIJZ pa te osebe šteje le enkrat. Drugi razlog za razhajanje je, da laboratoriji zabeležijo podatek ob koncu delovnega dne za tekoči dan, medtem ko lahko NIJZ opravi epidemiološko poizvedovanje šele naslednji dan. Tretji razlog pa je, da so bile nekatere osebe testirane v tujini, vendar gre za slovenske državljane.

Ginekologija in porodništvo

Ali so porodi doma eden od možnih ukrepov za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom?

(25. 3.2020) Zdravniška in babiška stroka sta enotni in odsvetujeta porod doma, saj je porod doma manj varen za mater in predvsem za novorojenčka kot porod v porodnišnici. Enako ali celo še bolj to velja tudi v času epidemije s koronavirusom. Slovenija je na svojem ozemlju ustanovila 14 ginekološko porodniških oddelkov, ki so razporejeni po celotnem ozemlju države sorazmerno enakomerno in omogočajo vsem nosečnicam in porodnicam sorazmerno dober dostop do ginekološko porodniških storitev. Porodnišnice so se glede na trenutno epidemiološko situacijo že ustrezno reorganizirale tako, da bodo lahko sprejemale preglede in porode tudi s koronavirusom okuženih nosečnic z zmanjšanjem možnosti za prenos okužbe na zdrave nosečnice in osebje na minimum. V ta namen so organizirali izolacijske porodne sobe in izolacijske sobe na oddelkih. Zato menimo, da je tudi v času epidemije še vedno najbolj varen porod v kontroliranem bolnišničnem okolju.

Lekarniška dejavnost

Zakaj je v lekarnah omejena izdaja zdravil za uporabo v humani medicini?

(25. 3. 2020) Državljani so v začetku marca množično obiskovali lekarne po celi Sloveniji in si ustvarjali zaloge. Po naši oceni pretirane zaloge niso potrebne, obenem pa bi to vedenje počasi pripeljalo do pomanjkanja zdravil. Zato smo na Ministrstvu za zdravje 13. marca izdali Odredbo o omejitvi izdaje zdravil za uporabo v humani medicini pri izvajalcih lekarniške dejavnosti. S to odredbo omejujemo izdajo zdravil na recept v količini, ki ustreza 1-mesečnemu zdravljenju. Ob tem naj poudarimo, da se način predpisovanja receptov ni spremenil, omejili smo samo enkratno izdajo količine zdravila na recept.

Testiranje

Ali se lahko zdrav delavec testira za potrebe prehoda meje?

(25. 3. 2020) Avstrija zahteva, da se delavce, ki se vozijo na delo k njim iz Slovenije, testira vsake 4 dni na okužbo z novim koronavirusom. Ker gre za interes delodajalca, je testiranje v njegovi pristojnosti, saj samoplačniške možnosti testiranja v Sloveniji ni. Preventivno testiranje je sicer omogočeno za strateške skupine delavcev, kot so npr. avtoprevozniki, vozniki kamionov in drugi ključni kadri (npr. delavci v Krškem), saj je njihova sposobnost za delo ključnega pomena za nemoteno delovanje države.

Zaščitna oprema

Kako je organizirana nabava zaščitne opreme?

(23. 3. 2020) Nabava zaščitne opreme je ena od kritičnih točk v času epidemije, saj jo primanjkuje. Zaradi tega je organizirana centralizirano, da se jo razdeli na ustrezen in racionalen način. Za opremo je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki zbira podatke in ponudbe ter nato nabave tudi izvede. Vloga Ministrstva za zdravje pri tem je, da dnevno zbiramo podatke bolnišnic in zdravstvenih domov o stanju bolnikov (hospitalizirani, na intenzivni negi, testirani, pozitivni). Na osnovi teh podatkov ocenimo potrebe po zaščitni opremi pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni ter določimo, koliko opreme bo pripadalo posameznemu izvajalcu. Zaščitno opremo nato razdeli Ministrstvo za obrambo oziroma Uprava za zaščito in reševanje.

Koliko respiratorjev in intenzivnih postelj je na voljo za bolnike s COVID-19?

(27. 3. 2020) Bolniki s COVID-19 so trenutno nastanjeni v štirih bolnišnicah (UKC Ljubljana, UKC Maribor, UK Golnik in SB Celje), ostali dve (SB Novo mesto in SB Murska Sobota) sta v pripravljenosti. Skupaj razpolagajo s 125 respiratorji, od tega s 103 stacionarnimi in 22 mobilnimi. Poleg tega ima teh šest bolnišnic v 1. fazi na voljo 23 oziroma do največ 32 postelj za intenzivno nego bolnikov. V naslednji fazi bodo bolnišnice lahko zagotovile 201 respirator in 33 oziroma do največ do 60 postelj za intenzivno nego. Glede na nadaljni razvoj lahko omenjenih šest bolnišnic poleg postelj za intenzivno nego zagotovi še 91 oziroma do največ 330 postelj za lažje bolnike s COVID-19.

Pojasnimo naj še, da se dogovarjamo tudo za dodatne postelje izven bolnišnic, in sicer v ustanovah, ki lahko zagotovijo podaljšano zdravljenje. O lokacijah se še dogovarjamo z Upravo za zaščito in reševanje in drugimi subjekti.

Glede na trenutno klinično in epidemiološko sliko prve tri bolnišnice povsem obvladujejo razmere s svojimi zmogljivostmi. Do 23. 3. 2020 je hospitaliziranih 64 oseb, od tega 10 na intenzivni negi.

Organiziranost zdravstvenega sistema

Ali se število vstopnih točk za odvzem brisa povečuje?

(23. 3. 2020) Število vstopnih točk za odvzem brisa zaenkrat ostaja nespremenjeno, saj je to v danih okoliščina z vidika racionalizacije opreme in kadra najbolj optimalno. Obenem pa teh šestnajst točk tudi povsem obvladuje trenutne razmere. Poleg tega je v pripravljenosti tudi dodatnih 14 vstopnih točk, ki se bodo vključile v obstoječo mrežo točk glede na potrebe in stanje na terenu. Pojasnimo naj, da so osebe s sumom na okužbo s koronavirusom na teh vstopnih točkah obravnavane le na podlagi napotitve osebnega ali dežurnega zdravnika.

Ali je nujna zobozdravstvena ambulanta v ZD Murska Sobota del mreže nujnih zobozdravstvenih ambulant?  

(24. 3. 2020) Delovanje nujne zobozdravstvene ambulante v ZD Murska Sobota še ni odrejeno z odredbo Ministrstva za zdravje, predvsem zaradi težav, s katerimi se soočamo pri zagotavljanju ustrezne zaščitne opreme. Postopek vzpostavitve ambulante je sicer potekal med 9. in 13. marcem, 18. marca je ambulanta začela s svojim delom, v njej pa so obravnavali manjše število pacientov.

Pojasnimo naj, da na Ministrstvu za zdravje redno spremljamo število obravnavanih pacientov v nujnih zobozdravstvenih ambulantah in na osnovi teh podatkov izvajalcem zagotavljamo material za nemoteno delo. Od 16. do 20. marca je bilo v sedmih nujnih zobozdravstvenih ambulantah obravnavanih 1093 pacientov. Istočasno pa zelo uspešno poteka tudi svetovanje in triažiranje preko telefona in elektronske pošte.

Varovanje zdravja zdravstvenih delavcev

Kaj se bo zgodilo z zdravstvenim kadrom, ki izvaja preventivno dejavnost sedaj, ko se preventivne zdravstvene storitve do nadaljnjega ne izvajajo?

(24. 3. 2020) Minister za zdravje je pozval vodstva izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, da prerazporedi zaposlene, ki izvajajo preventivne dejavnosti, na izvajanje nalog, povezanih z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije COVID-19. 

Kako bo poskrbljeno za varnost zdravstvenih delavcev, ki so bolj dovzetni za okužbe ali spadajo v rizično skupino glede tveganja za okužbo?

(24. 3. 2020) Zdravstvene delavce, ki so bolj dovzetni za okužbe ali spadajo v rizične skupine glede tveganja za okužbe, se bo začasno prerazporedilo na naloge, ki niso povezane z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije COVID-19. Mednje sodijo: 

  • nosečnice,
  • osebe na bioloških in imunosupresivnih zdravilih,
  • osebe na kemoterapiji,
  • osebe z od inzulina odvisno sladkorno boleznijo,
  • osebe s kronično pljučno boleznijo,
  • osebe z malignim obolenjem,
  • osebe, ki so na katerikoli vrsti protivnetne imunosupresivne terapije (in so bili v zadnjem letu),
  • osebe s pogostimi recidivnimi vnetji zaradi okužb (kot so KOPB, bronhiektazije),
  • osebe s kronično astmo na terapiji,
  • osebe s pljučno fibrozo in drugimi sistemskimi avtoimunimi boleznimi na dihalih,
  • osebe s pljučnim malignomom,
  • osebe, starejše od 65 let.

Če prerazporeditev ne bo izvedljiva, bo delodajalec zdravstvenega delavca lahko napotil na čakanje na delo ali pa bodo delavci v dogovoru z delodajalcem lahko koristili višek ur ali letni dopust preteklega leta.

Sredstva za razkuževanje

Ali obstaja nevarnost zastrupitve podtalnice s sredstvi za razkuževanje?

Dezinfekcijska sredstva spadajo v skupino biocidnih proizvodov, za katero veljajo zelo stroga pravila dajanja na trg in uporabe, določena z enotnim pravnim redom EU. Vsak biocidni proizvod se pred sprostitvijo v promet, za  vsako zelo natančno določeno uporabo posebej,  temeljito prouči,z vidika učinkovitosti, varnosti za zdravje ljudi in vplivov na okolje. Dezinfekcijska sredstva, ki se v precejšnjih količinah uporabljajo v trenutnih okoliščinah, so ocenjena in odobrena za ta namen in njihova uporaba tudi v večjih količinah ne povzroča bistveno povečanega tveganja za okolje. Aktivne snovi, ki jih vsebujejo (etanol, vodikov peroksid, hipoklorit), se v čistilnih sistemih, ali pa že na zraku in svetlobi  relativno hitro razgradijo na neškodljive produkte, ki tudi po izpustu iz čistilnih naprav ne ogrožajo okolja. Možnost njihovega prehajanja v podtalnico ne obstaja.
 
Poseben primer je v zadnjem času zaznana uporaba teh sredstev za dezinfekcijo velikih javnih površin, kjer se veliko teh snovi sprošča neposredno v naravo. Tu želimo poudariti, da biocidnih proizvodov v normalnih okoliščinah praviloma ne odobravamo za uporabo na tak način. Glede na navedeno na Uradu za kemikalije, podatkov, s katerimi sredstvi se izvaja tovrstna dezinfekcija nimamo in težko podamo dokončen odgovor. Domnevamo (in upamo) pa, da se za ta namen uporabljata vodikov peroksid in oziroma ali natrijev hipoklorit (varekina), ki po nanosu bodisi zelo hitro razpadeta ali pa zreagirata in tudi v tem primeru ni pričakovati, da bi lahko pronicala do globin, kjer bi onesnažila podtalnico.

Iskalnik