Skoči do osrednje vsebine

Četrti paket ukrepov za omilitev posledic

11. julija 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val Covid-19 (#PKP4), ki prinaša še dodatne ukrepe za ohranitev čim več delovnih mest in preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Cilj #PKP4 je še bolj zaščititi zdravje ljudi, preprečiti širitev okužbe in odgovoriti na realne potrebe državljank in državljanov Republike Slovenije.  

Prinaša torej ukrepe, ki Sovenijo pripravljajo na drugi val novega koronavirusa. Spreminjajo in dopolnjujejo se začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva.

Podaljšanje trajanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, uveljavitev povračila nadomestila plače v primeru odrejene karantene

Bistveni ukrepi, ki jih prinaša nova zakonska ureditev so:

  • podaljšanje ukrepa čakanja na delo,
  • določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, 
  • ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu,
  • uvedba mobilne aplikacije za varovanje zdravja za obveščanje o stikih z okuženimi.

Ohranjanju delovnih mest sta namenjena dva ključna interventna ukrepa, torej ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, #PKP4 podaljšuje pravico oziroma možnost za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še do 30. septembra 2020.

Upravičenemu delodajalcu bo tudi v bodoče Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) izplačal delno povračilo za delavca na čakanju v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, kar je 892, 50 evra. Delodajalec pa v obdobju, ko bo koristil ta ukrepa ne sme svojih zaposlenih odpuščati iz poslovnega razloga ali izdajati odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Nadomestila plač za delavce v karanteni

Strošek izplačil nadomestila plač za delavce, ki jim je odrejena karantena in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu, bo še do konca septembra kril državni proračun. Delodajalci pa bodo možnost za povračilo nadomestila plače v teh primerih lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020. Pri čemer je višina tega nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko odredil delo na domu, se nič ne spreminja. 

Za vse, ki jim bo odrejena karantena in jim delodajalec ne bom mogel organizirati dela na doma, pa velja:

  1. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini 100% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
  2. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
  3. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. So pa izjeme v primeru odhoda in v teh treh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te izjeme so smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, rojstvo otroka.

Nadomestilo plač zaradi varstva otrok v karanteni

Če je otrokom onemogočeno varstvo oziroma šolanje oziroma to ni zagotovljeno, ker otrok zaradi širjenja okužb z novim koronavirusa ne more obiskovati vrtca oziroma šole in zaradi tega starši ali skrbniki ne morejo opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se takšna nezmožnost opravljanja dela oziroma takšna odsotnost z dela enega od staršev lahko presoja v okviru instituta višje sile. Višja sila je dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. 

Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. 

Delodajalec pa lahko v določenih primerih delavcu organizira tudi delo na domu. V tem obdobju delavec ni odsoten z dela, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo. Bistvena značilnost pri delu na domu, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu mora biti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih podano ustrezno soglasje volje delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. 

Iskalnik