GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport ob pomoči strokovnega telesa, Komisije za enake možnosti na področju znanosti, podpira promocijske ter druge dejavnosti na področju zagotavljanja enakih možnosti v znanosti ter sledi načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti ministrstva in pri pripravi pravnih aktov ter drugih strateških dokumentov na področju znanosti.

Image 1

Zakaj Komisija za enake možnosti na področju znanosti

Že tretje desetletje potekajo v državah članicah EU resna prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila vsakršna diskriminacija. V zadnjih letih se je še posebej povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo premajhno udeležbo na višjih stopnjah akademskih karier in pri odločanju.

Kljub temu, da sta v Sloveniji spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure bistveno zmanjša. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo.

Ker le s podporo na začetni stopnji znanstvene kariere še ne rešimo problema neenakovrednega sodelovanja žensk v znanosti, posvečamo posebno pozornost (pre)majhnemu deležu žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti.

Problematika neenakopravnosti na področju znanosti je seveda širša in usmerjena k bolj uravnoteženi zastopanosti z različnih vidikov, ne le z vidika spola. Le z enakopravno in vključujočo znanostjo bomo zagotovili, da se intelektualni potenciali ne bodo izgubljali in se bodo usmerili v pridobivanje novega znanja za bolj kakovostno življenje vseh.

Kratka zgodovina Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Novembra 1999 je Evropska komisija v Helsinkih ustanovila posebno skupino za ženske in znanosti, v kateri ima že od začetka svoje mesto tudi Slovenija. Vprašanje enakih možnosti v znanost v Sloveniji je sicer že pred tem sprožil Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je jeseni 1994 v okviru Tedna znanosti organiziral okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju.

Leta 1996 je Urad financiral prvo večjo raziskavo o položaju žensk v znanosti na slovenskem (Jogan). Na pobudo Urada (1997) je UNESCO v pripravo programa svetovne konference o znanosti vključil tudi temo ženske v znanosti, kasneje pa je Urad (1998) organiziral evropsko regionalno UNESCO konferenco o tej temi.

Tako široka dejavnost in vključitev Slovenije kot države kandidatke v evropske raziskovalne programe je spodbudila takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti, dr. Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila ustanovitev Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti za obdobje štirih let.

Ministrstvo je imelo v Komisiji za uveljavitev žensk v znanosti kot svojem ekspertnem telesu pomembno pomoč pri oblikovanju znanstvene politike v Sloveniji in je zato tudi redno obnavljalo mandat Komisije. Od začetka do leta 2009 sta komisiji izmenično predsedovali dr. Tamara Lah Turnšek in dr. Maca Jogan. V tretjem mandatnem obdobju od 2010 do 2013 je komisiji predsedovala dr. Mirjana Ule. V četrtem mandatnem obdobju od leta 2014 naprej ji je predsedovala dr. Marija Bešter Rogač.

V petem mandatnem obdobju se je komisija preimenovala v Komisijo za enake možnosti na področju znanosti in ji predseduje dr. Andreja Gomboc. Odločitev za spremembo naziva komisije je bila sprejeta na ravni ministrstva, saj se je tekom dela izkazalo, da je problematika, ki jo to strokovno telo obravnava, širša in je na splošno usmerjena k uravnoteženi zastopanosti na področju znanosti v Sloveniji z različnih vidikov in ne le z vidika spola.

Članice in člani Komisije za enake možnosti na področju znanosti v mandatnem obdobju 2018 - 2021

Predsednica:

Andreja Gomboc, Univerza v Novi Gorici;

Sekretarka:

Uršula Konečnik, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;

Člani/-ce:

  • dr. Meta Dobnikar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
  • Urška Arsenjuk, Statistični urad Republike Slovenije,
  • dr. Polona Pečnik, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
  • dr. Saša Novak, Institut »Jožef Stefan«,
  • dr. Nadja Furlan Štante, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
  • dr. Marta Gunde Klanjšek, Kemijski inštitut,
  • dr. Urša Opara Krašovec, Univerza v Ljubljani,
  • dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
  • Nataša Briški, Metina lista,
  • dr. Sašo Dolenc, Inštitut za kriminologijo,
  • dr. Dejan Škorjanc, Univerza v Mariboru,
  • dr. Igor Pribac, Univerza v Ljubljani,
  • dr. Jurij Toplak, ALMA Mater Europaea.

Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Dejavnosti Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Komisija ministrstvu pomaga pri zbiranju in analizi podatkov za učinkovito oblikovanje politik s področja enakih možnosti v znanosti. Ministrstvo kot tudi druge inštitucije potrebujemo te podatke, da bodo lahko ukrepi na področju enakih možnosti čim bolj usmerjeni in učinkoviti.

Komisija sodeluje z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost v smeri odprave diskriminatornih določil pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo oziroma pri ocenjevanju prijaviteljev in prijaviteljic, ki so običajno nastopili v primeru izrabe porodniškega oziroma materinskega dopusta. Rezultat zavedanja vseh strani o pomenu enakovredne vloge žensk v znanosti, vključno pri odločanju v znanosti, je bilo sprejetje pravilnikov ARRS, ki določajo spolno ustrezno sestavo stalnih in občasnih strokovnih teles.

Pomemben segment enakopravnosti so tudi nagrade. Zato si je Ministrstvo skupaj s komisijo zadnja leta močno prizadevalo, da bi bilo podeljevanje državnih nagrad in priznanj v znanosti in tehnologij bolj uravnoteženo. Žal se tudi v tem primeru pogosto srečamo s slabo odzivnostjo žensk in (pre)majhnim številom kandidatur s strani raziskovalk.

Verjetno je ena izmed najpomembnejših dejavnosti komisije organizacija nacionalnega posveta ob obeležju 8. marca, ki ga komisija ob pomoči ministrstva vsako leto organizira v drugem slovenskem univerzitetnem središču. Na posvetih so predstavljeni in promovirani rezultati študij na temo enakih možnosti v znanosti. Na ta način spodbujamo razpravo o možnih vzrokih in ovirah za večjo vlogo žensk v znanosti ter drugih vprašanjih o problematiki enakih možnosti na področju raziskav.

Komisija ima bogate izkušnje in reference s področja raziskovalne integritete, saj je uradna predstavnica Slovenije v "The European Network of Research Integrity Offices (ENRIO)", ki na evropski ravni povezuje nacionalna telesa in strokovnjake za integriteto v znanosti z namenom širjenja dobrih praks kot tudi svetovanja državam ob vzpostavljanju tovrstnih teles. Prav tako je imela v preteklih letih ključno vlogo pri pripravi izhodišč za oblikovanje Nacionalnega sveta za integriteto v znanosti, organizirala pa je tudi vrsto dogodkov na temo integritete v znanosti z mednarodno udeležbo.

Komisija je naslovila tudi vprašanje, kako je biti tuja znanstvenica ali znanstvenik v Sloveniji. V okviru dogodka, ki ga je organizirala, so tuji znanstveniki in znanstvenice, ki delujejo v Sloveniji, iz osebnih izkušenj spregovorili o jezikovnih ovirah in sistemskih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem znanstvenem delu in pri urejanju življenja v Sloveniji. Na podlagi slednjega so bila oblikovana priporočila.