GOV.SI

Neširjenje jedrskega orožja

Ureditev področja neširjenja jedrskega orožja ("non-proliferation") je večtirna. Najprej je treba poudariti, da Slovenija nima nikakršne želje za ne­miroljubno uporabo jedrske energije in ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnih pogodb in sporazumov. Tega se zavedajo tako domači imetniki jedrskih snovi, kot tudi upravni organ – Uprava za jedrsko varnost. Le-ta bdi nad evidencami jedrskih snovi ter sodeluje glede ukrepov varovanja jedrskega blaga ("safeguards") tako z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), kot tudi z Evropsko komisijo – EURATOM. Imetniki jedrskih snovi elektronsko redno poročajo na Evropsko komisijo – EURATOM, medtem ko je poročanje po tako imenovanem Dodatnem protokolu, ki vključuje tudi dejavnosti, tristopenjsko.

Uprava za jedrsko varnost sodeluje z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pri delu v Komisiji za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (KNIBDR) v zvezi z blagom z dvojno rabo. Po potrebi sodeluje tudi pri obdobnih usposabljanjih slovenske industrije oziroma izvoznikov. Pri predhodnih mnenjih pred izvozi blaga z dvojno rabo (kamor spada tudi jedrsko blago), je dobrodošla pomoč e-sistema, ki je vzpostavljen v okviru režima NSG – Nuclear Suppliers Group. Nadalje je treba omeniti še sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve in ostalimi slovenskimi deležniki pri spremljanju in izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), v zadnjih letih še vključenost v Stalno koordinacijsko skupino za omejevalne ukrepe (SKSOU), ki se ukvarja z omejevalnimi ukrepi (mednarodnimi »sankcijami«).

Omeniti velja še vidik celovite prepovedi jedrskih poskusov, ki ga zaobjema mednarodna pogodba (CTBT) in je s strani Slovenije že ratificirana, čeprav globalno še ne velja. Uprava za jedrsko varnost preko e-sistema spremlja delo organizacije po omenjeni pogodbi (CTBTO).

Jedrsko varovanje

Ureditev področja jedrskega varovanja ("nuclear security") je prav tako večtirna oziroma večplastna po različnih podpodročjih.

Fizično varovanje je pomemben vidik znotraj jedrskega varovanja. Uprava za jedrsko varnost je vpeta v niz dejavnosti, zlasti v pregled načrtov fizičnega varovanja jedrskih objektov in prevozov jedrskih snovi, pri čemer izdaja predhodna soglasje, odobri pa jih Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Sodeluje s Policijo pri pripravi vhodnih podatkov za ocene ogroženosti za jedrske objekte in prevoze jedrskih snovi ter sodeluje v okviru Komisije za fizično varovanje jedr­skih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi.

Varovanje različnih radioaktivnih snovi, ki se trenutno uporabljajo v Sloveniji, je eno od podpodročij, ki je doživelo spremembe v zakonodaji v zadnjem obdobju, pri čemer pa se uporablja načelo stopenjskega pristopa. Uprava za varstvo pred sevanji (v zdravstvu in veterinarstvu) in Uprava za jedrsko varnost (v vseh drugih dejavnostih) sta odgovorni za registre virov sevanja, vidik varovanja v okviru izdajanja dovoljenj, v okviru prevoza radioaktivnih snovi pa je težišče na spremljanju zahtev iz mednarodnega sporazuma (ADR). Sodelujemo tudi s Policijo, ki vsako leto izda splošno oceno ogroženosti za prevoz radioaktivnih snovi.

Nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi je vidik, kjer Uprava za jedrsko varnost domala že dve desetletji vlaga napore in sodeluje zlasti s predstavniki Finančne uprave Republike Slovenije in Policije. Med drugim spremlja in po potrebi izmenjuje informacije IAEA v zvezi z nedovoljenim prometom z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi (podatkovna baza ITDB – "Incident and Trafficking Database"). Vzpostavljen je tudi sistem »dežurnega«, ki svetuje klicateljem v primeru najdb radioaktivnih snovi ali povišanega sevanja. Nedavno sprejeti podzakonski predpis pa po desetletju veljave predhodnega – ki se je nanašal le na odpadne kovine – razširja zahteve ter zaobjame obvezno(st) preverjanja radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora – npr. zaradi virov sevanja v odpadnih kovinah ali drugih nepooblaščenih prenosov, vključno s tihotapljenjem radioaktivnih snovi.

Kibernetska varnost v jedrskih objektih (ponekod v zakonodaji tudi računalniška varnost) je področje, ki v zadnjih letih doživlja precejšnje spremembe, predvsem zaradi vse večje odvisnosti od informacijsko-komunikacijskih tehnologij, digitalizacije poslovnih procesov ter hkrati novih groženj oziroma kibernetskih napadov. Temu primerno se je v zadnjih letih odzvala tudi Uprava za jedrsko varnost, in sicer z dopolnitvami pravilnikov, vzpostavitvijo nacionalne delovne skupine za kibernetsko varnost v jedrskih objektih, organizacijo nacionalnih vaj v jedrskem sektorju, izvedbo rednih izobraževanj in usposabljanj ter aktivnim sodelovanjem v domačih in mednarodnih delovnih skupinah.

Uprava za jedrsko varnost je vpeta tudi v obdobna usposabljanja različnih slovenskih deležnikov, katerih dejavnosti so povezane z jedrskim varovanjem (Policije, Finančne uprave Republike Slovenije in drugih). Obenem budno spremlja in sodeluje pri pripravi mednarodnih priporočil in drugih dokumentov z zadevnega področja.

Nadzor nad neširjenjem jedrskega orožja

Zaradi nadzora nad mogočimi zlorabami jedrskih snovi vodi Uprava za jedrsko varnost centralno evidenco jedrskih snovi, izvaja pa tudi inšpekcijski nadzor pri slovenskih imetnikih jedrskih snovi. Z vidika mednarodnega nadzora in ukrepov varovanja jedrskega blaga ("safeguards") izvajata nadzor Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) in Evropska komisija – EURATOM. V okviru širšega vidika blaga z dvojno rabo – kamor spada tudi jedrsko blago – pa izvajajo nadzor carinski organi Republike Slovenije (Finančna uprava Republike Slovenije).

Nadzor jedrskega varovanja

Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvaja Inšpektorat za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve in Uprava za jedrsko varnost sodelujeta pri pregledu in odobritvi načrtov fizičnega varovanja.

Nadzor nad varovanjem radioaktivnih snovi, ki se trenutno uporabljajo v Sloveniji, izvajata Uprava za varstvo pred sevanji (v zdravstvu in veterinarstvu) in Uprava za jedrsko varnost (v vseh drugih dejavnostih).

Nadzor nad preverjanjem radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (npr. zaradi virov sevanja v odpadnih kovinah ali drugih nepooblaščenih prenosov, vključno s tihotapljenjem radioaktivnih snovi) opravljajo inšpektorji Uprave za jedrsko varnost in carinski organ (Finančna uprava Republike Slovenije).

Nadzor nad kibernetsko varnostjo v jedrskih objektih izvaja Uprava za jedrsko varnost.

Mednarodno sodelovanje na področju neširjenja in jedrskega varovanja

Uprava za jedrsko varnost sodeluje v številnih mednarodnih dejavnostih, pobudah, združenjih in pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V nekaterih sodeluje tudi skupaj s predstavniki drugih ministrstev.

Najpomembnejša mednarodna sodelovanja na področju neširjenja jedrskega orožja so sodelovanje in sestanki med predstavniki držav članic Evropske unije s predstavniki Evropske komisije (Euratom) o izvajanju pogodbe "safeguards", NSG – "Nuclear Suppliers Group" in Zanggerjev odbor in usposabljanja in prenos znanja v okviru blaga z dvojno rabo in resolucije Varnostnega sveta ZN 1540 (2004).

Najpomembnejša mednarodna sodelovanja na področju jedrskega varovanja so Mednarodne agencije za atomsko energijo (v okviru misij IPPAS in drugih misij, Nuclear Security School, kibernetske varnosti, ITDB), CBRN – v okviru tematike RN (pod okriljem Evropske komisije), ENSRA – European Nuclear Security Regulators' Association, WINS – World Institute for Nuclear Security, NSCG – Nuclear Security Contact Group, GICNT – Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism.

Zakonodaja s področja neširjenja in jedrskega varovanja