Skoči do osrednje vsebine

Fitoftorna sušica vejic je karantenska bolezen, ki povzroča sušenje dreves in drugih okrasnih ali v naravi rastočih lesnatih rastlin. Med okrasnimi rastlinami so pogosto okuženi rododendroni. Bolezen se širi z okuženimi rastlinami, sadikami, lesom, lubjem, zemljo ali vodo.

| Foto: UVHVVR

V Evropski uniji se je pojavila v sredini devetdesetih let v Nemčiji in na Nizozemskem in zato je regulirana z Odločbo Komisije št. 2002/757/ES, s spremembami o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Phytophthora ramorrum v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti. Kasneje je bila potrjena tudi v drugih državah članicah EU.

Večina okuženih rastlin v Sloveniji je bila najdenih v vrtnih centrih in na podobnih prodajnih mestih. Okužene rastline so bile uničene. Praviloma je šlo za okrasne rastline v vsebnikih, ki niso bile pridelane v Sloveniji temveč v drugih državah EU. V posameznih primerih je bila bolezen, povezana s sajenjem okrasnih rastlin, odkrita tudi v parkih na rastlinah na stalnem rastišču. Ukrepi za preprečevanje vnosa in izkoreninjanje so bili uspešni in fitoftorna sušica vejic se na naravna rastišča v Sloveniji ni razširila.

V letu 2009 se je pojavila na japonskem macesnu (Larix kaempferi) v gojenih gozdovih v jugozahodni Angliji. Bolezen se je do konca leta 2013 na japonskem macesnu močno razširila po britanskem otočju, najbolj v zahodnem delu, in bila ugotovljena tudi v Severni Irski ter v Republiki Irski. Širi se naglo, ker trosovniki množično nastajajo na iglicah macesna in jih zračni tokovi skupaj z meglo in dežjem raznašajo na večje razdalje.

Število gostiteljskih rastlin je veliko. Najbolj zastopane gostiteljske rastline v slovenskih gozdovih in na drugih naravnih rastiščih pri nas so vrste hrastov (Quercus spp.), vse vrste brogovit (Viburnum opulus, Viburnum lantana, Viburnum tinus), bukev (Fagus sylvatica), navadni kostanj (Castanea sativa), beli javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), borovnica (Vaccinium myrtillus) in navadni macesen (Larix decidua).

Med okrasnimi rastlinami so pogosto okužene rastline iz rodov Rhododendron, Viburnum, Pieris, Kalmia in Quercus.

Dodatne informacije

  • Smernice in priporočila | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Zakonodaja EU

  • Odločba komisije 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in t Veldsp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (30. marec 2007, prečiščeno besedilo)
    • Izvedbeni sklep komisije 2016/1967 z dne 8. novembra 2016 o spremembi člena 3 Odločbe 2002/757/ES o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti (10. november 2016)
    • Izvedbeni sklep komisije 2013/782/ES z dne 18. decembra 2013 o spremembi Odločbe 2002/757/ES glede zahteve za izdajo fitosanitarnega spričevala v zvezi s škodljivim organizmom Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in ’t Veld sp. nov. za žagan les brez lubja vrste Acer macrophyllum Pursh in iz rodu Quercus spp. L. s poreklom iz Združenih držav Amerike  (20. december 2013)
Iskalnik