Skoči do osrednje vsebine

Podnebne spremembe se že dogajajo: temperature naraščajo, padavinski vzorci se spreminjajo, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja, posledično pa je tudi vse več pojavov ekstremnih vremenskih dogodkov. Segrevanje ima najverjetneje vzrok v povečani koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju, ki je posledica emisij zaradi človeških dejavnosti. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, moramo te emisije s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zmanjšati ali celo preprečiti tudi na področju kmetijstva. Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu neposredno prispevajo k boljši konkurenčnosti panoge.

Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu

Glavni viri emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu so:

  • metan - CH4, ki nastane pri reji prežvekovalcev in ravnanju z gnojem in gnojevko,
  • didušikov oksid - N2O, ki nastane pri rabi mineralnih in živinskih gnojil, in
  • ogljikov dioksid - CO2, ki nastane pri rabi fosilnih goriv za pogon mehanizacije ter rabi tal in spremembi rabe tal (LULUCF).

V kmetijskem sektorju sta najpomembnejša toplogredna plina metan in didušikov oksid. Prvi prispeva nekaj manj kot 70 %, drugi pa dobrih 30 % toplogrednega učinka sektorja.

Ocena prispevka kmetijstva k izpustom toplogrednih plinov izven sheme trgovanja z emisijami je 16,5 %. Možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa so v kmetijstvu majhne.

Cilj Republike Slovenije je obvladovanje emisij toplogrednih plinov do največ 5 % do leta 2020 glede na leto 2005 in do največ 6 % do leta 2030, ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano in ohranitvi površine kmetijske zemlje v uporabi.

Največ toplogrednih plinov v kmetijstvu nastane pri reji govedi in gnojenju z mineralnimi gnojili.

Usmeritve ministrstva za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so:

  • povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano;
  • spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2  oz. zagotavljajo ohranitev ali povečanje zaloga ogljika v tleh;
  • spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu;
  • spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
  • izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali in 
  • izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov, so:

  • učinkovitost reje živali (oskrba živali, izravnanost krmnih obrokov, pasma in plemenska vrednost živali, obvladovanje bolezni in reprodukcije idr.);
  • načini reje in skladiščenja živinskih gnojil (paša, gnojevka, hlevski gnoj, bioplin idr.);
  • učinkovitost kroženja dušika v kmetijstvu (vrsta gnojil, gnojilni odmerki, založenost tal s fosforjem, kalijem in drugimi hranili, pH reakcija tal, načini gnojenja, ukrepi za zadrževanje dušika v tleh, obvladovanje suše, obvladovanje erozije, ustrezne sorte, varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci,idr.

Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu

Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov obsegajo:

  • naložbe v osnovna sredstva,
  • kmetijsko okoljsko podnebna plačila,
  • ekološko kmetovanje,
  • dobrobit živali,
  • prenos znanja,
  • pomoč pri uporabi storitev svetovanja,
  • sodelovanje,
  • uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov (gradnja naprav za pridobivanje bioplina iz živinskih gnojil, pašna reja goved in drobnice),
  • ukrepi za učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu,
  • delovanje javne kmetijske svetovalne službe,
  • izvedbo Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in drobnice.

Ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov, ki se izvajajo v okviru ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila:

  • gnojenje (N min analiza, gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, setev rastlin za podor – zeleno gnojenje, gnojenje z gnojili dovoljenimi v ekološki pridelavi, ...);
  • varstvo rastlin (uporaba protiinsektnih mrež, uporaba zastirk in mehansko zatiranje plevelov, uporaba metode konfuzije in dezorientacije, ...);
  • posevki / kolobarjenje (5-letni kolobar in izbor vrst kmetijskih rastlin, neprezimni medonosni posevki, ...);
  • obdelava / oskrba (setev rastlin za podor – zeleno gnojenje, konzervirajoča obdelava tal, ozelenitev njivskih površin, pokritost tal v medvrstnem prostoru);
  • košnja / paša (opustitev silaže, spravilo mrve s travinja, časovna omejitev košnje / paše, ...);
  • planin (omejitev obtežbe z GVŽ 0,5 do 1,5 GVŽ/ha);
  • reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali);
  • ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija (ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin).

Ukrepi se izvajajo v okviru Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva skladno s postavljenimi usmeritvami in cilji Resolucije in petimi strateškimi stebri prilagajanja, opredeljenimi v Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.

Dobre prakse za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov:

  • pridelovanje kakovostne krme, ki omogoča učinkovito izkoriščanje energije krmnih obrokov ter računanje krmnih obrokov za rejne živali na podlagi njihovih potreb;
  • odbira (selekcija) živali z majhnimi emisijami TGP ter obvladovanje zdravja in reprodukcije rejnih živali
  • pašna reja travojedih živali;
  • zajem bioplina iz skladišč živinskih gnojil;
  • gnojenje na podlagi rezultatov analiz tal in izdelanih gnojilnih načrtov in porazdeljevanje živinskih gnojil s tehnikami, ki zagotavljajo majhne emisije v zrak in 
  • izvedba ukrepov za preprečevanje erozije in ohranjanje rodovitnosti tal.

Analize ukrepov za zmanjševanje toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki so bile narejene v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, so pokazale, da je ukrepe, ki jih na ministrstvu izvajamo z namenom zmanjševanja toplogrednih plinov v kmetijstvu, še naprej smiselno izvajati. Treba pa jih je nadgraditi tudi z novimi, kot so analiza krme in računanje krmnih obrokov.

Raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo

Področje rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (ang. land use, land use change and forest -LULUCF) je eden od sektorjev v okviru spremljanja podnebnih sprememb, kjer so ukrepi in računi za emisije in odvzeme CO2 iz zemljišč in gozdov. V tem sektorju sta združena tako raba zemljišč kot sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo. LULUCF je sektor, v katerem niso zajete samo meritve ogljika, ampak tudi ogljikove selitve. Primer je drevo: ko drevo raste, začasno sprejema CO2, ko umre ali je odstranjeno, pa sprošča CO2 nazaj v ozračje.

Pristojnost vsake države je, da za namen pridobivanja in spremljanja podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter zagotavljanja poročanja in priprave informacij v povezavi s temi dejavnostmi, zbira in obdeluje podatke o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu ter pripravlja in vodi obračune o njih.

Nacionalni načrt za obračunavanje emisij in ponorov toplogrednih plinov na področju gozdarstva - osnutek

Iskalnik