Skoči do osrednje vsebine

Bakterijski ožig aktinidije (lat. Pseudomonas syringae pv. actinidiae)

Bakterijski ožig aktinidije je nevarna karantenska bolezen, ki okužuje aktinidije. Bakterija povzroča odmiranje posameznih rozg ali celotnih rastlin aktinidije, v hujših primerih lahko propadejo celi nasadi. Bakterija se lokalno prenaša z vetrom in dežjem, na večje razdalje pa z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom aktinidije.

| Foto: Mojca Rot

Opis in biologija

Bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidae odlično uspeva in se širi v vlažnih razmerah, saj je voda bistvena za njeno preživetje, hkrati pa tudi medij prehoda na nove gostitelje. Bakterija povzroča obolenje  prevodnega sistema aktinidije, v katerem se naseli. Z izločanjem toksinov in encimov razgrajuje celične stene gostiteljske rastline.

Bakterija je aktivna v temperaturnem območju od 10 do 20 °C. Pri temp. nad 25 °C se nevarnost za okužbe zmanjša. V gostiteljsko rastlino vstopa skozi naravne odprtine (listne reže, lenticele) in rane, nastale pri rezi, zaradi toče, zmrzali, mehanskih poškodb in poškodb škodljivcev.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline bakterijskega ožiga aktinidije so:

  • Actinidia deliciosa
  • Actinidia chinensis
  • Actinidia arguta
  • Actinidia kolomikta.

Rod Actinidia izvira iz zmerno toplega goratega območja jugozahodne Kitajske. Obsega več kot 50 različnih vrst in nad sto podvrst. Med vrstami aktinidije je trenutno najpomembnejša zeleno mesnata A. deliciosa (več kot 90% zastopanost v svetovni proizvodnji). V porastu je tudi proizvodnja rumeno mesnate vrste A. chinensis. V manjšem obsegu sta prisotni še A. arguta in A. kolomikta, ki sta primernejši za hladnejša oziroma zelo hladna območja, vendar zaradi drobnih plodov nista tržno zanimivi.

Glede na zastopanost in pomen aktinidije za kmetijstvo, lahko štejemo za ogrožena območja v Sloveniji nasade aktinidij v  spodnji Vipavski dolini, Goriških Brdih in Slovenski Istri.

Podatki kažejo, da se pridelava aktinidij v Sloveniji povečuje, še vedno pa je omejena predvsem na območje Primorske. V nasadih prevladuje A. deliciosa kultivar 'Hayward'. Glede na to, da je aktinidija tržno zanimiva kultura, lahko pričakujemo, da bo obseg pridelave tudi v naslednjih letih naraščal. Z naraščanjem pridelave in gojenjem občutljivih kultivarjev se povečuje tveganje za širjenje bakterijskega ožiga aktinidije, zlasti v mladih nasadih aktinidije.

Bolezenska znamenja

Bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidae se naseli in povzroča obolenje prevodnega sistema aktinidije. Z izločanjem toksinov in encimov razgrajuje celične stene gostiteljske rastline. 

Najpogostejša in za širjenje bolezni najpomembnejša znamenja so razjede na deblih in poganjkih, ki jih običajno spremlja razbarvanje žilnega tkiva pod lubom. Nekroze, madeži in razbarvanja žilnega tkiva pod lubom se lahko pojavljajo na vseh nadzemnih delih aktinidij, do razbarvanja žilnega tkiva pa lahko pride tudi v koreninah. Zgodaj spomladi in konec jeseni, ob začetku zime se lahko iz razjed cedijo rastlinski sokovi in bakterijski izcedek. Okuženi mladi poganjki spomladi ovenijo in se sušijo. Na listih se pojavijo najprej vodene poligonalne pege, ki preidejo v temnorjave pege nepravilnih oblik z nazobčanimi robovi. Okuženi cvetni popki in cvetovi najprej porjavijo, ovenijo, nekrotizirajo in kasneje odpadejo. V primeru močnejše okužbe venijo tudi plodovi, vendar pa v takšnih primerih ni nujno, da so bakterije PSA v plodovih prisotne. Poleti se na deblu pojavljajo poškodbe lubja v obliki razpok (rakaste rane), iz katerih se lahko izceja bakterijski izcedek bele ali rdeče-rjave barve.

Bolezenska znamenja se močneje izražajo spomladi in jeseni, ko so vremenski dejavniki za razvoj bolezni najugodnejši, zlasti v obdobju vlažnega in deževnega vremena z relativno nizkimi temperaturami. Bakterija se širi kapljično, z dežjem in vetrom, prenašajo jo ptice in žuželke, pa tudi človek, pri delu z okuženimi rastlinami. Na večje razdalje se prenaša z okuženimi cepiči, podlagami ali sadikami. PSA lahko okuži rastline prek celega leta.

 

Razmejeno območje v Sloveniji

Prikaz razmejenega območja - Vipavska dolina in Goriško.

Bakterijski ožig aktinidije v Sloveniji

V Sloveniji je bila prvič najdena leta 2013 v intenzivnih nasadih aktinidije na Vogrskem v Spodnji Vipavski dolini. V naslednjih letih so bile ugotovljene okužbe v nasadih aktinidije tudi na območju Vrtojbe.

Zaradi okužb z bakterijo Pseudomonas syringae pv. actinidiae na območju Vogrskega in Vrtojbe je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na tem območju z odločbo dne 12. 4. 2017 izdala Odločbo o določitvi meje okuženega območja bakterijskega ožiga aktinidije (Pseudomonas syringae pv. actinidae), ki je bila zaradi novih najdb spremenjena dne 2. februarja 2018. Celotno okuženo območje zajema naslednje katastrske občine: Rupa, Gabrje ob Vipavi, Opatje selo, Lipa, Dornberk, Nova gorica, Rožna dolina, Stara gora, Loke, Šmihel, Ozeljan, Vitovlje, Osek, Šempas, Vogrsko, Šempeter, Vrtojba, Bilje, Bukovica, Prvačina, Gradišče, Renče, Vrtoče, Orehovlje, Miren, Črniče in Batuje, Štanjel, Branik, Lokavec, Stomaž, Vrtovin, Gojače, Selo, Kamnje, Skrilje, Dobravlje, Vipavski križ, Ustje, Velike Žablje, Brje, Šmarje, Gaberje, Planina, Mravljevi in Spodnja Branica.

Geografska razširjenost

Bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidae je bila prvič odkrita in izolirana na Japonskem leta 1984. Leta 1992 so poročali o izbruhu bolezni in gospodarski škodi v Koreji, istega leta je bila prvič najdena v Evropi in sicer v osrednji Italiji, kjer so v naslednjih letih zabeležili občasne posamične najdbe. Bolezen se je začela širiti v letih 2007 in 2008 ter povzročati gospodarsko škodo najprej v regiji Lazio, kasneje pa tudi v ostalih italijanskih regijah, kjer je pridelava aktinidije gospodarsko pomembna. V letu 2010 je bila prvič najdena na več lokacijah v Franciji, v številnih italijanskih regijah in na Portugalskem. Do danes se je bolezen razširila v skoraj vse evropske države, kjer uspeva aktinidija, izjema so le Norveška, Finska in Islandija, v omejenem obsegu je prisotna tudi v Rusiji.

Širjenje in poti prenosa

Lokalno se bakterija širi z močnim vetrom in dežjem, lahko pa jo širijo tudi živali ali človek npr. s kontaminiranim orodjem ali mehanizacijo.

Poleg tega se prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom aktinidije ter z živim pelodom aktinidije, ki ga ponekod uporabljajo za izboljšanje opraševanja.

Fitosanitarni ukrepi

Ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja Pseudomonas syringae pv. actinidae določa izvedbeni sklep 2017/198/EU in sicer pogoje za uvoz iz tretjih držav in za premeščanje rastlin za saditev ter za živi pelod rodu  Actinidia spp. Poleg tega nalaga državam članicam EU obvezno opravljanje programa preiskave za ugotavljanje navzočnosti P. syringae pv. actinidae  na svojem ozemlju.

Rastline za saditev rodu Actinidia spp. morajo biti pri premeščanju opremljene z rastlinskim potnim listom. Izpolnjevati morajo tudi enega izmed pogojev, ki so določeni v prilogi II izvedbenega sklepa.

Za pridelavo rastlin za saditev v Sloveniji pridejo v poštev pogoji, ki so navedeni v točkah (d) in (e) priloge II Izvedbenega sklepa in jih je možno izpolnjevati pri nas.

Na okuženem območju, določenem z Odločbo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dne 12. 4. 2017, ki je bila zaradi novih najdb spremenjena dne 2. februarja 2018, je mogoče rastline za saditev Actinidia spp. pridelovati le v zavarovanem prostoru, ki mora zagotavljati takšne pogoje, da se učinkovito prepreči vnos bakterije. Zavarovani prostor mora izpolnjevati zahteve, ki so določene v Smernicah glede zahtev za zavarovani prostor za pridelavo rastlin za saditev aktinidije za preprečevanje vnosa Pseudomonas syringae pv. actinidiae.  Pod uradnim nadzorom je tudi 100 m pas, ki obdaja ta zavarovani prostor.

Na drugih območjih v Sloveniji pa se rastline za saditev Actinidia spp. lahko pridelujejo na prostem, to enoto pridelave pa obdaja 4500 metrski pas, ki je pod uradnim nadzorom. V 500 metrov okrog enote pridelave ne sme biti nobene okužbe s Pseudomonas syringae pv. actinidae.

Pri obeh možnostih so še dodatne zahteve glede izvora materiala oziroma glede testiranja rastlin za saditev pred premeščanjem. 

Zakonodaja EU

  • Izvedbeni sklep Komisije 2017/198/EU  z dne 2. februarja 2017 o ukrepih za preprečevanje vnosa bakterije Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu in Goto v Unijo in njenega širjenja po Uniji (UL L 31, 4. februar 2017)
Iskalnik